Danes vemo, da so bile iluzije o »superkomisiji« le – iluzije. Njen nekdanji predsednik Goran Klemenčič je že konec istega leta odstopil. Uradni razlog, da je »želel pri odgovornih v politiki sprožiti alarm«, se danes zdi še bolj zgrešen in napačen kot takrat. Ne le ker je KPK pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike v vmesnem času že – prosto po članici senata Almi Sedlar – umrla, ampak tudi zato, ker je morda Klemenčič že takrat vedel več kot drugi. Recimo to, da se je s položaja bolje umakniti, še preden vrhovno sodišče ugotovi, da je KPK v postopku, na katerem je zgradila svojo blagovno znamko, kršila eno od ustavnih pravic. To se je pred dnevi tudi zgodilo.
Čeprav trio Klemenčič-Praprotnik-Selinšek morda meni drugače, bodo dolgoročne posledice odločitve vrhovnega sodišča nemara še večje od tistih, ki jih je prineslo zloglasno poročilo. V prvi vrsti so velik udarec za dediščino nekdanjega vodstva KPK. To je na valu medijske priljubljenosti naklepno igralo nevarno igro. Ves čas je zahtevalo večja, celo »nadzakonska« pooblastila, ne pa tudi ustreznih varovalk nadzora. Klemenčiču, zvezdniku vstajniških plakatov, so si javno upali ugovarjati le redki. A skepsa pravnih strokovnjakov do njegovih takratnih predlogov se je zdaj izkazala za upravičeno. Le kako bi lahko Klemenčičeva ekipa vodila tako močno KPK, umeščeno nekje med tožilstvo in policijo, če je postopke že ob obstoječem zakonu vodila po napačnem členu?
Sledili bodo politični premiki. Miro Cerar bo Klemenčiča težko ubranil. Sploh ker minister za pravosodje ni priznal napake, ampak je izjavil, da »stoji za svojim delom«, četudi je z njim pohodil enega od členov ustave. V SDS bodo odločitev vrhovnega sodišča seveda izkoristili za »popravo krivic« in krepitev mita o zaroti, namenjenega notranji mobilizaciji tistih članov stranke, ki se naveličani »večnega« sedenja v opoziciji že ozirajo drugam. Pri tem bodo iz medijskega etra izginila vprašanja, ki bi jih moral Janši zadnji dve leti postavljati vsak novinar: od kod mu tolikšne količine gotovine? Kako je financiral nakupe nepremičnin? Kdo mu je dal 40.000 evrov za nakup novega avtomobila znamke Volvo? In kdo plačal 20.000 evrov sodnih taks?
Najhujše posledice bodo družbene. Ni dvoma, da je imelo poročilo Janša-Janković pomembno vlogo pri vzpostavljanju minimalnih standardov v slovenski politiki. Tudi zaradi politične »uravnoteženosti« obeh ključnih akterjev je postalo temeljni kamen, okrog katerega so v političnem prostoru domovinsko pravico vendarle začeli dobivati pojmi, kot sta etičnost in integriteta. Tega obdobja je morda nepovratno konec. Poročilo bo le še ena od dnevnopolitičnih zgodb o zarotah in njihovih žrtvah. Stresel nas je nov potres, po katerem ne vemo, kateri instituciji v državi bi sploh zaupali in zakaj. Če je Klemenčič že konec leta 2013 želel sprožiti alarm, mu je tokrat res uspelo.
