Zaradi začasnega razpleta ciprske krize in konstituiranja vlade v Italiji se je nekoliko znižal strah pred ključnimi sistemskimi tveganji. Slaba tretjina anketirancev meni, da bo Evropski centralni banki s posegi na denarnem in dolžniškem trgu uspelo razrešiti krizo javnih financ, vsi pa so si enotni, da so prav pretekli ukrepi centralne banke najbolj pripomogli k okrepitvi zaupanja. Kot ključni prihodnji dejavniki pa so največkrat omenjene strukturne reforme v tako imenovani periferni Evropi ter ustanovitev bančne unije, nekateri pa obete za rast vidijo v velikih infrastrukturnih projektih, financiranih predvsem z obvezniškimi izdajami.
Kljub temu se optimizem še ni odrazil na investicijskih odločitvah. Pregled naložbenih pozicij namreč pokaže, da je Evropa še vedno najmanj priljubljen geografski sektor ter da v zadnjem mesecu pri izpostavljenosti ni prišlo do nikakršnih sprememb. Istočasno je pri večini upravljavcev Evropa izražena kot najmanj privlačna regija v naslednjih 12 mesecih. Skoraj polovica jih sicer meni, da so evropski delniški trgi podcenjeni, ameriški delniški trg pa precenjen. Ta razlika je celo najvišja od novembra 2012, vendar je očitno tudi zahtevana premija za tveganje vse višja. Bolj opazno je povečanje naklonjenosti k tveganju pri investicijskih odločitvah glede sektorske rotacije, saj se nadaljuje rotacija v bolj ciklične sektorje. Najbolj naduteženi sektorji so zavarovalniški, tehnološki in industrijski sektorji, medtem ko najbolj poduteženi sektorji ostajajo sektorji javne oskrbe, gradbeništva, trgovine in telekomunikacij.
