Apostolski administrator ljubljanske nadškofije in predsednik SŠK ni kdor koli. Škof Andrej Glavan je ta hip najvišja cerkvena avtoriteta; je simbolni predstavnik institucije pa tudi občestva vernikov, ki je po svojih strankarskih izbirah enako pisano kot volilno telo. Ni torej vseeno, če se škof pred volitvami sreča le s tremi izbranimi strankarskimi prvaki, tajno za povrh. Takšno srečanje je samo po sebi sporočilo. Glavanov izgovor, da se je s trojico sešel le kot državljan, strogo zasebno torej, pa sploh ne pije vode. Državljan na tako visoki funkciji je neločljivo povezan s funkcijo samo. Sporne prostočasne aktivnosti so na primer španskega kralja stale celo prestola. Slone je pač v Afriki pobijal kralj Carlos in ne (samo) državljan Carlos. Navsezadnje pa v Cerkvi zlitost javnega in zasebnega, ko gre za ugled institucije, zelo dobro razumejo. Argumenti predsednice okrajnega sodišča Pavlič-Pivkove, da se je v kostumu Titove pionirke zabavala povsem zasebno – kot državljanka torej – jih niso niti malo prepričali. Nasprotno, sodniki so menili, da morajo svojo avtoriteto in neodvisnost varovati tudi kot zasebniki.
Še bolj problematičen je bil Glavanov četrtkov nastop pred novinarji. Državljan Glavan ima vso pravico, da verjame le tistim pravnikom, ki zatrjujejo, da je proces proti Janši politično montiran. Njegova pravica je tudi, da na podlagi te svoje proste izbire – na procesno in kazensko pravo se škof pač ne spozna – sodnike na treh sodiščih obdolži, da so zgolj podaljšana roka politične elite, ki hoče Janšo še tretjič onemogočiti na volitvah. (Glavan v četrtek: »Dokaz, da gre za politično montiran proces, je zame prav to, da dosledno za vsake volitve uporabijo to veliko afero…«) A ker Glavan ni samo državljan, temveč tudi predstavnik največje verske skupnosti, zmerjanje sodstva ni le njegova zasebna zadeva. Je tudi stališče Cerkve. Ko Glavan z jasno in popolnoma nekritično podporo prvaku SDS namesto svete vode priliva olje na politične strasti, Cerkev – duhovnike in vernike – samovoljno vpenja v strankarski voz, z vsemi neljubimi posledicami, pismom premierke papežu na primer. Svojo avtoriteto tako zlorablja.
Sodstvo ni brez greha, a ta hip je še vedno zakonita veja oblasti, ki se o primeru Janša še ni dokončno izrekla. Cerkvenega vodstva to sploh ne zanima. Še več, zdi se, da se je tradicionalnemu legalizmu tokrat odreklo. Po vojni so na primer ravnali povsem drugače. Generalni vikar ljubljanske škofije Ignacij Nadrah je 15. maja 1945 dal v vseh cerkvah prebrati oznanilo, v katerem je med drugim zapisal: »Slovenija ima zdaj svojo zakonito vlado. Dolžni smo ji po nauku Katoliške cerkve spoštovanje, pokorščino in zvestobo,« kajti, kot je rekel sv. Pavel, »ni je (…) oblasti razen od Boga, in te, ki so od Boga postavljene«. Po novem je očitno od Boga le tista oblast, ki bo oprostila Janšo.