V tem tisočletju se je praviloma stavilo na boj proti terorizmu ali organiziranemu kriminalu. Najbolj zloglasen primer zakonodaje, ki je posegla v našo digitalno zasebnost, je bil Patriot Act oziroma domoljubni zakon, ki so ga ameriške oblasti sprejele v času histerije po 11. septembru 2001. Razkritja Edwarda Snowdna so leta 2013 pokazala, kaj vse so si z novimi pristojnostmi privoščili. Niso množično vohunili le za (nedolžnimi) Američani, ampak tudi za vsemi uporabniki njihove spletne infrastrukture. Vključno s politiki, kot je Angela Merkel, in institucijami, kot je EU. Če je bilo na ameriškem strežniku, je bilo na dosegu roke. Skratka, počeli so vse to, kar danes očitajo Kitajcem. Šifriranja od konca do konca (end-to-end oziroma E2E) tedaj še niso napadali, saj so se prve množične storitve za varno šifrirano pošiljanje začele širiti prav kot odziv na Snowdnova razkritja.
varnost v šolah
Nov optimističen štart, stari nerazrešeni izzivi
