S čakanjem na sprejem odločitev se ukvarjajo tudi v Luki Koper. »Že vse od prihoda v Luko Koper se večji del svojega časa ukvarjam predvsem z eno zadevo: poglabljanjem,« je v poročilu o ladijskem pretovoru potarnal Bojan Brank. Predsednik uprave Luke Koper išče od lanskega septembra primerno odlagališče za material iz poglabljanja morskega dna v prvem bazenu. Kot ga je mogoče razumeti, proces »ustavljajo« predvsem izdaje mnenj, dovoljenj in soglasij, ki so po mnenju državnih organov zamudne zaradi sistema. Vsebina odločitev v zgornjih primerih ni primerljiva in pri vsaki zelo verjetno obstajajo objektivni razlogi za daljši razmislek odločevalcev. Toda ti se morajo kljub vsemu zavedati, da zaradi odlašanja z odločitvami marsikatero slovensko podjetje stagnira.

Tematiko sprejemanja dobrih odločitev na stanfordski univerzi preučuje Chip Heath. V aprilski izdaji McKinsey Quarterly opozarja, da so naše odločitve pogojene z našimi vedenjskimi zmotami. Najpogostejše zmote so prevelika samozavest, sidranje in iskanje potrditev. Tudi pri zgornjih primerih bi našli sledi omenjenih zmot. Pri prodaji Mercatorja sta zelo verjetno prisotna sidranje in iskanje potrditev. Prodajni konzorcij je verjetno pozabil na ceno 350 evrov, ki jo je delnica dosegla leta 2007, a ponudba Agrokorja (verodostojna ali ne) po ceni 221 evrov za delnico je še sveža in bi znala predstavljati sidrno vrednost. Zaradi medijske odmevnosti dogodka in vpletenosti Mercatorja v slovensko gospodarstvo so prodajalci pozorni tudi na reakcije javnosti, v kateri bi znali iskati potrditve za svoje odločitve. Primer z Luko Koper je nekoliko drugačen, a valjenje krivde na »sistem« bi lahko bila oblika prevelike samozavesti, tako imenovana samoobranitvena zmota, kjer odgovornost za slab rezultat prelagamo na nekoga drugega.

Heath predlaga sledenje štirim principom pri sprejemanju odločitev: 1) preigrajmo več scenarijev, 2) upoštevajmo primere dobrih praks, 3) distancirajmo se od izziva tik pred odločitvijo, ter 4) se pripravimo na negativni izid odločitve. Odločevalci naj se torej zavedo, da se je verjetno kdo že odločal o podobni stvari v preteklosti, da je negotovost dana in zahteva pripravo tudi na najslabši scenarij ter da je za dobre odločitve pomembno okolje, v katerem bodo ljudje izražali svoja mnenja.

Razkritje: avtor nima v lasti omenjenih delnic, skladi in družba Abanka Skladi vlagajo v omenjene delnice.