‘Oprostite, ali morda veste, kje je turistični informacijski center?« sta me v Kranju konec minulega tedna na parkirišču pred starim mestnim jedrom nagovorila starejša Francoza. V gorenjsko prestolnico sta z ogromnim avtodomom zavila iz Šobca, kjer sta več dni počitnikovala. »Zato, ker sva na spletu brala, da gre za čudovito mesto, polno kulture, prijazno do ljudi in obkroženo s krasnimi razgledi na okoliške gore. Pa tudi zato, ker ne marava preveč obleganih krajev, hrupa velikih mest in drenjanja v vrstah. Bolj ceniva mir in lepo naravo, pa tudi človeško ribico bi si rada ogledala v živo,« sta zakonca iz Lyona skoraj v en glas pojasnila svoj obisk v Prešernovem mestu. Da se tam v letošnjem poletju veliko dogaja, ne pričajo le polne gostinske terase ob večerih in do zadnjega kotička obiskani koncerti v sklopu festivala Prešerno poletje, porast turističnega obiska potrjujejo tudi številke.
V primerjavi z lanskim letom so kranjski turistični delavci letos že v prvem polletju zabeležili približno 60 odstotkov več tujih obiskovalcev in so na dobri poti do presežka doslej rekordne sezone iz predkoronskega leta 2019. Uspeh vpleteni v kranjsko turistično dogajanje vidijo različno, večina pa jih soglaša, da ta še zdaleč ni le posledica popotniške vneme množic po koronskem mrtvilu. Dejstvo je, da smo ljubitelji rajžanja po svetu zaradi vdora smrtonosnega virusa v naša življenja v zadnjem obdobju previdnejši. Po besedah enega od priljubljenejših kranjskih gostincev se številni turisti namesto na zabavah v natrpanih velikih prostorih ob večerih raje zadržujejo v zavetju manjših lokalov, še raje pa pod krošnjami dreves ali v bližini parkov, in tem novim okoliščinam so se v Kranju očitno znali prilagoditi. Zadnja leta se pospešeno trudijo z oživljanjem starega mestnega jedra, do koder še posebej mladi turisti iz Ljubljane radi pripotujejo z vlakom, medtem ko so po tamkajšnjih cestah spomladi kot prvi v državi zapeljali štirje avtobusi na električni pogon. V letošnjem poletju se lahko v tretjem največjem mestu v državi celo pohvalijo z največjim številom dogodkov na prebivalca v državi. V okviru Festivala Prešerno poletje se bo do sredine septembra na kranjskih ulicah tako zvrstilo več kot 150 dogodkov, zveneča glasbena imena za vse okuse pa vseeno niso največji magnet za tuje turiste. Bolj kot bučna zabava in spoznavanje slovenske kulture mnoge med njimi navdušujejo zeleni zakladi Kranja.
Glas o slikovitem kanjonu Kokre in starih rovih pod mestnim jedrom, kjer je dom jamskega laboratorija, posvečenega ohranjanju človeške ribice, se je denimo že spomladi razširil po svetu s hitrostjo uničujočega požara. Takrat je Kranj postal evropska destinacija odličnosti na področju trajnostnega turizma, v britanskem časopisu Guardian pa so v svoj izbor kotičkov na planetu, ki jih priporočajo za obisk v letošnjem letu, umestili tudi gorenjsko prestolnico. O tem, da tam zavzeto postavljajo zelene standarde, ne nazadnje priča tudi priznanje evropske komisije, ki je lani Kranj (poleg Ljubljane in Velenja) umestila v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Čistejši zrak in zelena narava bosta tako očitno še naprej močna atributa kranjskega turizma, ki pa ga po drugi strani v prihodnje čaka tudi veliko dela. Ob kroničnem pomanjkanju turističnih namestitev namreč Kranjčani že leta opozarjajo tudi na problematiko povečanega priseljevanja tujcev, a to je že druga zgodba.
