Pred dobrim desetletjem so gradnjo urgentnih centrov po državi pospešili evropski milijoni. Zidovi so bili novi, načrti, kako se bo oskrba za njimi vrtela okrog bolnika, pa visokoleteči. Razpoke so se pokazale hitro. V centrih je kritično primanjkovalo osebja, sodelovanje bolnišničnega in osnovnega zdravstva pa je bilo marsikje prepredeno z nejevoljo. Obljubljena reorganizacija nujne medicinske pomoči tudi sicer ni sledila načrtom. Spremembe, ki so bile napovedane ob gradnji urgentnih centrov, so ostale nekje na pol poti, potem pa jih je vsaka ekipa na ministrstvu za zdravje obujala po svoje.
Avstrija
Komisija ugotovila: Racija na Peršmanovi domačiji je bila nezakonita
