Ob teh napovedih se je kakopak smejalo tudi slovenskim investitorjem, ki jim je država z razkošnimi subvencijami omogočala sijajno dobičkonosnost energetskih naložb. Elektrarne so se začele razraščati po zasebnih in državnih ostrešjih in zmorejo zdaj zadovoljiti približno dva odstotka slovenskih potreb po električni energiji.
Nato pa so se nad solarnimi celicami začeli zgrinjati črni oblaki. Širitev zmogljivosti je najprej zavrlo nižanje odkupne cene električne energije in krčenje državnih subvencij. Letos sta industrijo prizadela še odmevna škodna dogodka. Najprej se je 24. februarja letos pod težo debele snežne odeje v Novem mestu podrla streha objekta za skladiščenje gotovih proizvodov v Adrii Mobil, na kateri je bila nameščena sončna elektrarna. V nesreči je bilo uničenih 243 prikolic in avtodomov, škoda je bila večmilijonska. Ali je bila nezgoda posledica višje sile ali konstrukcijske napake, bo bržkone ugotavljalo sodišče.
V nedeljo pa je v Mariboru pogorel proizvodni obrat Gorenja Surovine, ki je imel na strehi nameščeno 6000 kvadratnih metrov veliko sončno elektrarno. Neodgovorno bi bilo zapisati trditev, da je požar zanetila napaka v fotovoltaičnem sistemu, čeprav številni indici in pričevanja prič kažejo na to, da je najprej zagorelo na strehi in so se ognjeni zublji zatem zažrli v notranjost predelovalnega obrata v mariborski industrijski coni.
Kakor koli, požar je z ogromnim dimnim signalom smrdljivo opozoril na morebitna tveganja strešnih silicijevih modulov, ki zmorejo sončno svetlobo pretvoriti v električno energijo. »Fotovoltaika je po vseh merilih najvarnejši energetski vir, kar si ga lahko zamislimo,« je prepričan predsednik panožnega združenja Uroš Merc. »Tudi če vozimo avtomobil, se lahko zaletimo, ampak če vozimo dober avtomobil, je tveganje manjše.« Ključna je torej predvsem kakovost nameščenih sončnih elektrarn, pravi Merc, ki je predsednik uprave podjetja Bisol.
Mnogo bolj skeptični so gasilci. Ne glede na to, kaj je vzrok požara, utegnejo biti fotovoltaične naprave pri nepremišljenem gašenju smrtno nevarne, sta v reviji Gasilec že leta 2010 opozorila Jože in Primož Oblak. Avtorja sta naštela več primerov iz tujine, ko so gasilci dopustili, da je požar povsem uničil ostrešje, ker so ocenili, da bi bilo preveč tvegano neposredno gašenje objekta s sončno elektrarno na strehi. Bojazen pred udarom električnega toka je predvčerajšnjim ustavila tudi mariborske gasilce. Ko se je porušila streha, so goreč Surovinin obrat z varne razdalje zalivali z vodo, v objekt pa so gasilci vstopali s skrajno previdnostjo in preudarnostjo.
»Če bo tak način gašenja stavb, opremljenih s sistemi fotovoltaike, postal stalna praksa, se bodo lastniki stavb, podjetja, ki na trgu ponujajo te sisteme, in zavarovalnice morali soočati z nepričakovanimi posledicami,« sta zapisala omenjena strokovnjaka iz Gasilske zveze Slovenije. Posledice požara v industrijskem obratu, nabito polnem z gorljivimi odpadki in s sončno elektrarno na strehi, so bile v nedeljo vidne celo iz vesolja.
