TEŠ 6 tako kljub strahotnim posledicam, ki jih bo imel za domačo energetiko in državni proračun, ni primer, ki bi potreboval poseben zakon. Že več let je namreč pod drobnogledom slovenskih in tujih preiskovalnih organov. Ključna težava pri TEŠ je v vsakokratnih vladah, ki si v povezavi s projektom ne upajo ali ne zmorejo sprejemati odločitev. Posebni zakon o preiskavi TEŠ 6 je le dober »spin«. Z njim bo Cerarjeva vlada odvračala pozornost od dejstva, da nima niti najmanjše ideje, kako se bo lotila sanacije javnofinančnih in drugih posledic projekta.
Podobno je z akcijskim načrtom za vode. Ta razkriva vladno podcenjevanje problematike poplavne varnosti, ki presega zgolj redno čiščenje vodotokov. Gre namreč za gordijski vozel zavoženih prostorskih politik, spreg med ministri in privilegiranimi gradbinci, lobijev, ki so ugrabili vodni sklad, lokalnih interesov in (pre)močnih uradnikov na ministrstvih. Tega je domala nemogoče na hitro presekati brez jasne politične volje. Še najmanj z akcijskim načrtom, ki je v igri vodarskih milijonov bržčas namenjen le tolažbi živečim v poplavljenih hišah.
Pri ideji o nekakšni notranji »policiji« v NLB, ki sama vodi tudi preiskave, gre za unikatno in močno sporno prakso. V banki so se namreč odločili iz prve faze preverjanja sumov izločiti organe, ki so za to pristojni. Hkrati med prijavitelja in državne organe postavlja posrednika. Za nameček gre za osebo, ki nima izkušenj s finančno forenziko, v hierarhiji pa je podrejena šefu banke, ki ji je tam v spornih okoliščinah našel službo. Nerazumljivo je tudi birokratsko do potankosti – v latovščini, vredni kakšnega od Gogoljevih junakov – razdelano bogato nagrajevanje notranjih žvižgačev. Res je, da se te v tujini v redkih primerih, ko ti recimo razkrijejo podatke o milijonih na skritih bančnih računih nekje na tujem, bogato nagradi. A tega praviloma ne počnejo banke, ampak tožilstvo, davkarija ali v posameznih primerih celo obveščevalne službe. Sicer pa: zakaj posebej nagraditi uslužbenca banke, ki je že sam po sebi dolžan prijaviti sume kaznivih dejanj?
Edini namen zakona o TEŠ 6, akcijskega načrta za vode in novega pravilnika NLB je ustvarjanje vtisa, da se pristojni učinkovito spopadajo s težavo, ki je po njihovem že zdavnaj presegla »običajne« mehanizme reševanja. To seveda ni res. Institucije, zadolžene za vse vidike zgodbe o TEŠ 6, že imamo, morda jih je treba le kadrovsko in finančno okrepiti. Za poplave je zadolženo resorno ministrstvo, ki mu vlada krči proračun. Preiskovanje luknje v bankah je naloga tožilstva, policije in skupine forenzikov, ne pa ljubiteljskih preiskovalcev. Vse drugo je igra, za katero se v deželi, ki ima tako rada »izredne« ukrepe in metode, prevečkrat skrivajo drugi interesi: od kupovanja časa do osebnih ambicij.
Še en razlog več torej, da lahko posamezniki iz energetskih, vodarskih in bančnih lobijev mirno spijo še naprej.