Uradni podatki statističnega urada in uprave za zaščito in reševanje (URSZR) so še bolj zaskrbljujoči, saj po njih škoda zaradi poplav z leti narašča. Če je statistični urad v obdobju od leta 1994 do leta 2008 zabeležil skupno za dobrih 240 milijonov evrov škode, je skoraj toliko (220 milijonov) nato ljudi, podjetja, občine in državo po podatkih URSZR stala samo katastrofalna septembrska povodenj leta 2010. Dve leti kasneje je škoda že presegla 310 milijonov evrov. Ocenjena škoda letošnjih septembrskih poplav je 154 milijonov evrov, čakamo pa še na zneske po oktobrskih in novembrskih poplavah…
Ne glede na razlike številke nosijo vsaj eno jasno sporočilo – protipoplavna varnost se v Sloveniji ne izboljšuje. Pravzaprav je celo politika priznala, da se že dvajset let poslabšuje. Za to so družno poskrbeli neodgovorni državljani, lokalne oblasti in država.
Slednja se je zdaj pod taktirko premierja Cerarja odločila, da bo začarani krog drsenja vse globlje pod vodo prekinila. A na vodah se čez noč ne da narediti nič, opozarja stroka. Tako kot so posledice opuščanja skrbi za vodotoke eskalirale šele po dveh desetletjih, bodo tudi ukrepi na vodah učinkovali šele čez čas.
Politika pa teka na dolge proge ne mara. To pokaže po vsaki naravni nesreči, ko najprej veliko obljublja, pa na koncu malo da. Tako recimo še vedno ni sanirano niti razdejanje izpred sedmih let, ki ga je voda za seboj pustila v Železnikih. Vlada je takrat obljubila, da bo za območje poskrbela v treh letih in za to do leta 2010 namenila dobrih 50 milijonov evrov. Porabila je 20 milijonov, že zdaj pa je jasno, da zaključka sanacije ne bo najmanj do leta 2016.
Tudi akcijski načrt, ki vsebuje za 12 milijonov evrov najbolj nujnih interventnih ukrepov po letošnjih poplavah in še za 25 milijonov dodatnih rednih vzdrževalnih del, ki niso bila opravljena v preteklosti, je predvsem hitra gasilska akcija. Bolje kot nič, a daleč premalo. Resnejše sistemske ukrepe, s katerimi naj bi vendarle bistveno dvignili protipoplavno varnost, bo vlada po lastnih napovedih pripravila šele v drugi polovici naslednjega leta.
Ad hoc skupine za ta veliko pomembnejši načrt žal še ni sestavila. Le upamo lahko, da je vnema do naslednjega leta ne mine. Ali da je ne zlomi pomanjkanje denarja. Če so vlade v zadnjih letih na desetine evropskih in slovenskih milijonov (recimo od koncesij za rabo vode) iz rok izpustile zaradi brezbrižnosti, je danes državna malha prazna. Še bolj zaskrbljujoče je, da je iz evropskih skladov za gradbene in negradbene protipoplavne ukrepe v naslednjih sedmih letih predvidenih le 80 milijonov evrov. Vlada pa po lastnih izračunih samo za 61 prioritetnih območij v Sloveniji potrebuje okoli 600 milijonov evrov.
Imajo pa uradniki tudi prav. Poplave pridejo zaradi dežja. Medtem ko čaka na vlado, bi moral to ponotranjiti tudi vsak posameznik.