Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in ljubljanski župan Zoran Janković sta podpisala »protokol o nadaljnji uresničitvi infrastrukturnih projektov na območju ljubljanske občine«. Gre za nekakšen skupek cestnih in železniških projektov, zlasti takih, pri katerih naj bi bile pristojnosti med državo in občino deljene (kar je običajno recept za težave). Med ključnimi je recimo širitev Celovške ceste od šentviškega predora do Merkurjeve trgovine v Vižmarjah v šestpasovnico, pri čemer se po protokolu direkcija za infrastrukturo zavezuje, da bo za državno cesto zagotovila projektno dokumentacijo, kupila zemljišča, pridobila gradbeno dovoljenje in poskrbela za vse drugo, kar pač običajno počnejo investitorji. Protokol omenja tudi sporazum o sofinanciranju z ljubljansko občino, ki ga bodo prav tako morali še pripraviti.
Verjetno gre za to, da so si na občini zaželeli, da bi na tej šestpasovnici uredili rumene pasove za avtobuse ali mogoče kakšen centimeter več pločnika, kot je določeno v pravilniku o načrtovanju cest, zato sta vlada in občina morali niti kilometer dolg odsek ceste najprej uvrstiti v »dogovor o izvajanju programov in nalog po zakonu o glavnem mestu za obdobje 2020–2023« in skleniti »protokol o nadaljnji uresničitvi infrastrukturnih projektov«, na koncu pa bodo pripravili in podpisali še »sporazum o sofinanciranju« rekonstrukcije te ceste, ki je kljub vsemu pompu s protokoli in dogovori edini potreben dokument, o katerem bi se lahko dogovorili na dveh sestankih.
Podpisovanje protokolov o sodelovanju dober mesec pred državnozborskimi volitvami je tako prozorna predvolilna poteza, da sta se absurdnosti tega početja zavedela celo Janković in Vrtovec. Na podpisu protokola smo tako lahko slišali nekaj bolj ali manj zabavnih štosov o levih in desnih, Janković je spet pohvalil Vrtovca (njegov najljubši minister) in ga povabil v novo levo vlado, Vrtovec pa je dejal, da bo te projekte po vnovični zmagi na volitvah uresničila desna vlada in da s tem protokolom dokazujejo, kako pomembna je zanje Ljubljana (kar je bilo slišati smešno).
Minister je razkril, da pripravljajo tudi že nov medijski dogodek, povezan z Emoniko, saj da je gradnja tako rekoč tik pred vrati – že čez približno mesec dni naj bi namreč stekla pripravljalna dela, povsem po naključju pa bo verjetno še pred volitvami madžarski investitor, banka OTP, ki bi gradil poslovno stolpnico, nakupovalno središče, hotel in stanovanja, svoj del projekta predstavil javnosti. Odveč je najbrž poudariti, da investitorji v Emoniko še niso zaprosili niti za gradbena dovoljenja in da je prejšnji investitor madžarski TriGranit pripravljalna dela začel že leta 2008.
A zanimivejše od vprašanja, ali bo vse te skupne projekte uresničila leva ali desna vlada, je dejstvo, kako zelo se politika poenoti prav pri vprašanju cest in avtomobilskega prometa. Tako Janković v isti sapi razlaga, da v Ljubljani po raziskavah ni nobene prave gneče na cestah in da se neizmerno veseli nove državne tangencialne povezave med Brodom in Črnučami. Če ni nobene gneče, zakaj je potem treba graditi nove ceste? Nove ceste vedno in povsod privabijo več avtomobilskega prometa, zaradi investicij v ceste zmanjka denarja za javni potniški promet, in ker je ta vse manj privlačen, proti avtomobilu nima nobene možnosti. Te dni je zelo aktualno vprašanje o visokih cenah goriva. Če bi imeli spodoben javni potniški promet, ljudi to ne bi tako skrbelo. x
