Oziroma dokaz nepripravljenosti na tak korak. Nedeljski poziv ruskega predsednika Vladimirja Putina k neposrednim pogajanjem v Carigradu je bil očitni manever za utišanje ameriških in evropskih zahtev po predhodnem pristanku na tridesetdnevno prekinitev ognja. Ko je ameriški predsednik Donald Trump idejo o srečanju v turški metropoli zagrabil, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poziv nadgradil s predlogom, da se s Putinom dobita osebno. To bi bilo dobrodošlo, četudi nenavadno; voditelji držav se neposredno ne pogajajo kar tako na horuk in na slepo. Potem je ruski predsednik preračunljivo zavlačeval do zadnjega in šele v noči pred predvidenim srečanjem posredno obelodanil, da ga ne bo – ter kdo v ruski delegaciji bo. Niso osebe na visoki ravni, najvišji je namestnik ministra. Zelenski je potem v četrtek sporočil, da na pogovore vendarle pošilja obrambnega ministra. In potem je sledilo novo čakanje.
Sodišče znova o dogovarjanju prek sporočil