Sodeč po izidih nedeljskih volitev, začinjenih tudi z odkritjem 350.000 nezakonitih glasovnic, nič ne kaže na to. Res je val protestov, ki so se začeli januarja, pripeljal do odstopa vlade in predčasnih volitev. Toda njihovi izidi so paradoksalni in neobetavni. Desnosredinska stranka GERB nekdanjega premierja Bojka Boriseva, ki je bil glavna tarča nezadovoljne ulice, je zmagala. Vlade ji očitno ne bo uspelo oblikovati in zato ji napovedujejo zaton. Toda v parlament so se uvrstile le še tri stranke – drugouvrščeni socialisti ter manjši stranki turške manjšine in nacionalistov. Zato niti socialisti očitno ne bodo mogli sestaviti kaj več od tehnične vlade ali nenačelne koalicije. Zato se je takoj po koncu volitev začelo ugibati, kdaj bodo nove.
Posebno zgovoren je podatek, da je bila volilna udeležba kljub množičnim protestom komaj nekaj višja od petdesetih odstotkov. Kaplja čez rob za začetek protestov je bilo zvišanje cen elektrike, zadaj pa je vrelo zaradi visoke brezposelnosti, mizernega življenja večine, naraščajočega razkoraka med revnimi in bogatimi, korupcije, želja po bolj reprezentativnem volilnem sistemu. Toda volilna kampanja se ni vrtela okoli teh vprašanj, ampak okoli še ene afere (prisluškovalne) in obtožb o poneverbi volitev. Drugi razlog za nizko udeležbo je znan in se pojavlja v številnih državah, kjer narašča apatija do politike – namreč da pred volilci ni alternativ. »Znašli so se v položaju, ko lahko izbirajo le med istimi strankami, proti katerim so pozimi protestirali,« je za Reuters ocenil Ivan Krastev iz Centra za liberalne strategije.
Apatija je tudi posledica razočaranja Bolgarov, ki šest let po vstopu v Evropsko unijo niso dočakali uresničenja obetov po boljšem življenju v »evropski družini«. Ostajajo najrevnejša članica s povprečno pokojnino 140 evrov in plačo štiristo evrov. Korupcija in klientelizem sta najedla ne le zaupanje v domače politike, ampak tudi v evropske, od katerih so si ljudje obetali, da bodo s pritiskom od zunaj pomagali ustvariti red, če ga že ne zmorejo sami. Evropski uniji je tu spektakularno spodrsnilo, ker je bila širitev leta 2007 predvsem politična, ne pa posledica izpolnjevanja vseh kriterijev. Bruselj se je kasneje posul s pepelom, zato so in bodo prihodnje članice (Hrvaška, Črna gora...) pred vstopom izpostavljene precej ostrejšemu nadzoru pri vprašanjih korupcije in reforme pravosodja. A kaj to pomaga Bolgarom.
V teh razmerah so zanimivo ugodne ocene o javnih financah Bolgarije. Bonitetna hiša Standard&Poor's je denimo zapisala, da ima Bolgarija »močne rezultate v (javno)finančni vzdržnosti, kljub upadli gospodarski rasti sta primanjkljaj in zadolženost nizka in se še znižujeta, ima močne srednjeročne obete rasti«, med slabšimi pa je tako kot Fitch navedla nizek BDP na prebivalca in šibko rast. Poročilo je bilo objavljeno decembra lani. Kaj so si o položaju v državi mislili ljudje? Mesec dni pozneje so šli množično na ulice. Sedem se jih je zažgalo, preživel je le Dimitrov.
