Italija prepričljiva tudi v Bruslju

Die Welt je v podobnem stilu dogajanja v belgijski prestolnici povezal s tistim na Poljskem. Po njegovi oceni je bila Merklova s strani Italije stisnjena v kot tako kot nemška reprezentanca v Varšavi, pri čemer je bila še pod močnim pritiskom drugega že kvalificiranega nasprotnika, Španije.

V nasprotju z nemškimi komentatorji (in seveda nogometaši in njihovim selektorjem) je bila kanclerka očitno bolj zadovoljna s celonočnim preigravanjem in je včeraj izjavila, da so glede reševanja prezadolženih evrskih držav dosegli "dober kompromis". Še vedno torej velja njena za mnoge nepremišljena, a zelo spontana trditev z zaprtega sestanka s koalicijskimi liberalci, da "dokler bo živa, ne bo evrskih obveznic", hkrati pa so se vpeljale v evrsko območje nove varovalke, ki v svojih temeljih niso daleč od evr(op)skega združevanja dolgov. Pri tem bodo svojo vlogo odigrali sedanji začasni mehanizem za stabilnost skupne valute EFSF, njegov stalni naslednik ESM, ki bo oživel naslednji mesec, ter predvsem nov nadzorni organ, ki bo omogočal evropski centralni banki podroben pregled nad poslovnimi bankami, saj jim bo stabilizacijski mehanizem lahko odobraval neposredna posojila, hkrati pa tudi zagotavljal nakup obveznic tistih držav, ki si morajo, tako kot zdaj Italija in Španija, izposojati denar po izjemno visoki ceni. Učinki "dobrega kompromisa" se po mnenju poznavalcev ne bodo udejanjili pred koncem letošnjega leta, je pa že vplival na pomiritev finančnih trgov in spodbudil zanimanje zasebnih posojilodajalcev, ki ne bodo v podrejenem položaju v primerjavi z novimi posojili iz stabilizacijskega sklada. Hkrati je, zahvaljujoč Italiji in Španiji ter podporni Franciji, pokopan dosedanji grški scenarij izhoda iz dolžniške krize, ki ga je krčevito branila Nemčija in pri tem uživala podporo Nizozemske, Avstrije in Finske.

S paktom rasti, ki resda predstavlja le dobro desetino sredstev za siceršnje reševanje evra (beri krpanje nastalih javnodolžniških lukenj), so evropski voditelji vendarle konkretno priznali, da samo zategovanje pasu ne vodi iz že kronične gospodarske krize. Vendar pa posebna pozornost velja tistemu, kar bi realisti opisali kot gradove v oblakih. Šefi držav in vlad EU so mu dali naslov "K pravi ekonomski in monetarni uniji" in mu opredelili štiri stebre, ki se, kot so to duhovito zapisali poročevalci, v bruseljski latovščini glasijo integriran finančni okvir, integriran proračunski okvir, okvir integriranih ekonomskih politik ter okrepljena demokratična legitimnost in odgovornost. Vizijo o tem so nad zarodkom neke iz sedanje finančne krize reinkarnirane EU razgrnile uradne sojenice - predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik evropske centralne banke Mario Draghi, predsednik evrske skupine Jean-Claude Juncker in predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso. Najprej pa mora dete preživeti bančno in fiskalno unijo, da bo zraslo v dejansko ekonomsko in politično.

Sedanja gospodarska (in predvsem dolžniška) kriza je pokazala, da EU ni niti enovit organizem, prej nekakšna začasna simbioza, kaj šele osebek, imun za otroške bolezni večnacionalne in razvojno diferencirane skupnosti. Vročica se je do zdaj zbijala z ledenimi tuši in morda je sedanji vrh brez prelomnih sklepov prelomen prav zato, ker je napovedal diagnosticiranje tistega, kar je doslej zdravil na pamet.