Zmagovalci in poraženci
Se po podpisu dogovora o varčevalnih ukrepih lahko vprašamo, kdo je v poldrugi mesec trajajočih pogajanjih iztržil več? Je to vlada, ki naj bi ji od prvotno načrtovanih 818 milijonov evrov prihranka ostalo samo 500, morda 600 milijonov evrov, vendar z zagotovilom, da sindikati ne bodo sprožili referenduma? So se bolje pogajali sindikati, ki so ukrepe resda omilili, vendar za ceno neenotnosti, saj dogovora ni podpisala kar tretjina sindikatov.
Če ni povsem jasno, kdo je zmagovalec, pa je očitno, kdo je poraženec. Poraženci so delavci, upokojenci, brezposelni, mladi, poraženi so visoko šolstvo, znanost, kultura... Vsi našteti bodo imeli manj, nekaterim bodo vzeli več, drugim nekoliko manj, a vsi ti bodo po 11. maju oziroma 1. juniju na slabšem. Pravi zmagovalci pa so pravzaprav tisti, ki so krizo povzročili. Finančni sektor, kateremu ob vsesplošni izgubi spomina na leto 2008 zdaj plačujemo račune za njegove zgrešene poteze in ga moledujemo za nekoliko manj trde kreditne pogoje, nesposobni menedžerji in uprave podjetij, ki bodo za nagrado deležni odpustkov v obliki nižjih davkov na dobiček, ne nazadnje tudi poslanci in poslanke v "hramu demokracije", ki se mu sredstva z rebalansom celo povečujejo za 11 odstotkov.
Takšen razplet ni presenetljiv, razumljiv pa je tudi paradoks, da so v času, ko je povsod po Evropi vedno več pomislekov o učinkovitosti varčevalnih ukrepov, pri nas ti sprejeti kot neizogibnost. In ko drugod prihaja do vzpona levice, se v Sloveniji ob zmedeni opoziciji oklepamo grobega neoliberalizma.
Varčevalni "superzakon" in rebalans, ki z enim samim zamahom razpolavlja proračunski primanjkljaj, sta le prva faza "ozdravitve" Slovenije po Janševo in Šušteršičevo. Naslednji velik projekt vladne koalicije (skupaj s Pahorjem seveda) bo zloglasno fiskalno pravilo, ki je po oceni vlade nujno za trdnost javnih financ, po mnenju sindikatov in opozicije pa predvsem orodje za preprečevanje referendumov. Ker Pahor očitno izgublja podporo v stranki, se ne gre čuditi naglici, s katero želi Janša spraviti "zlato pravilo" v ustavo še pred kongresom, na katerem bo SD junija (po)iskala novega predsednika.
Izkušnje kažejo, da lahko vlade sprejemajo boleče ukrepe le v prvi polovici svojega mandata, zato je jasno, da bodo v pospešenem ritmu sledili tudi naslednji koraki. Že do konca junija naj bi bil sprejet socialni sporazum, ki bo predstavljal podlago za bodoče strukturne reforme. Reformo trga dela želi vlada spraviti pod streho še letos, pokojninsko reformo prihodnje leto.
Pri obeh reformah lahko pričakujemo oster konflikt s sindikati. S spremembami delovne zakonodaje namerava namreč vlada skupaj z delodajalci povečati tako imenovano fleksibilnost trga dela z olajšanjem odpuščanja in ukinitvijo pravic, kakršen je odmor za malico in podobno. Vroče bo nedvomno tudi pri pogajanjih o pokojninski reformi. Koalicijska pogodba nakazuje, da bo vlada z usmeritvijo v večjo individualizacijo zavarovanj poskusila zmanjšati pomen prvega stebra, pritlehni poskus zaostrovanja pogojev upokojevanja v varčevalnem paketu pa daje slutiti, da bodo na udaru tudi številne doslej veljavne pravice.
Oreh, ki ga bo poskušala streti vlada, bo nedvomno še trši, ker v nasprotju z varčevalnimi ukrepi ne bo mogla računati na parcialne interese posameznih sindikatov in manipulirati z nenaklonjenostjo javnemu sektorju, ampak bo blok sindikatov bistveno bolj monoliten.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.