Rezultati volitev postavili obstoječe dogovore pod vprašaj

Novoizvoljeni francoski predsednik Hollande je napovedoval revizijo fiskalnega pakta. Hollande je do zmage prišel s prepričanjem, da zgolj varčevanje, ki je med ljudmi precej nepriljubljeno, ne bo prineslo želenih rezultatov. Zavzema se za revizijo fiskalnega pakta, ki temelji predvsem na fiskalnem pravilu o uravnoteženem proračunu, ne vsebuje pa zadostnih spodbud za rast in ponovno oživitev gospodarstva. Nemška kanclerka Merkel slednje ostro zavrača, saj je bila vsebina pakta že določena, in si želi, da bi se nadaljevala potrjevanja dokumenta. Fiskalni pakt je do zdaj podpisalo 25 držav članic. Več sivih las kot francoski predsednik nemški kanclerki in tudi preostalim evropskim voditeljem povzročajo razmere v Grčiji. Volilni rezultati tam kažejo na precejšnje nasprotovanje dosedanji vladi. Mandat za sestavo vlade je najprej dobil predsednik prvouvrščene stranke Samaras, in ker mu vlade ni uspelo sestaviti, je mandat vrnil. Grški predsednik je nato mandat podelil predsedniku drugouvrščene stranke Ciprasu, ki je od začetka vztrajal pri zavrnitvi varčevalnih ukrepov, h katerim se je Grčija zavezala ob prejemu mednarodne pomoči. Evropa je dala Grčiji jasno vedeti, da je nemogoče, da bi se o sanacijskem programu ponovno pogajala. Odnosi so se tako zaostrili, da je ECB prvič spremenila svojo retoriko in odkrito spregovorila o možnosti izstopa Grčije iz območja evra. Nenadzorovan izhod Grčije iz območja evra je precej slaba možnost tudi za Grčijo. Izračuni analitikov so pokazali, da bi se ob izstopu BDP znižal za petino, inflacija ob ponovni uvedbi drahme bi se lahko povzpela tudi na 50 odstotkov, javni dolg pa bi narasel na več kot 200 odstotkov BDP. Vendar je na koncu tudi Cipras priznal neuspeh, zato bo vlado poizkušal sestaviti tretjeuvrščeni na volitvah. Obstaja velika verjetnost, da Grkom ne bodo uspelo sestaviti vlade in bodo morali še enkrat na volišča.

Strahu, ki sta ga na trge vnesli Francija in Grčija, so se pridružile še skrbi glede Španije. Poleg vse slabšega položaja gospodarstva te države in precej visoke stopnje brezposelnosti prihajajo na dan velike težave španskega bančnega sistema. Vedno glasnejše so govorice, da bo tudi španska vlada izvedla dokapitalizacijo bančnega sistema z denarjem davkoplačevalcev. Država se je že lotila reševanja četrte največje banke Bankia, ki jo je kolaps nepremičninskega trga leta 2008 najbolj prizadel. Vlagatelji bodo v prihodnje najbolj pozorni prav na dogajanje v Španiji.