Pokorno javljam

Pogovor ni bil dolg, a je zadostoval za obljubo, da se bo Hollande oglasil v Berlinu še istega dne, ko bo prevzel mandat. Merklova ga bo sprejela z "odprtimi rokami", so v Pariz sporočili iz kanclerkinega urada, v Berlinu naj bi večerjala že v torek zvečer ali kosila v sredo opoldne. Ob tem bo nemška kanclerka pozabila na jezo, ko je Hollande v predvolilnem boju napovedal, da se bodo na novo pogovarjali o fiskalnem paktu, Hollande pa bo diplomatsko spregledal, da je Merklova v predvolilnem boju vse do zadnjega podpirala tekmeca Sarkozyja. Za to bosta imela dovolj tehten razlog, le skupaj zmoreta reševati evro in Evropo.

Na večer Hollandove zmage so namreč v kanclerkin urad iz Grčije prispele še manj razveseljive novice. Obe doslej največji politični stranki, Nova demokracija in Pasok, ki sta se v zameno za evropski denar in denar Mednarodnega denarnega sklada zavezali k strogemu varčevanju, sta na volitvah pogoreli. Razjarjeni in razžaljeni Grki so za drugo najmočnejšo stranko v državi izvolili skrajne levičarje in v parlament spravili tudi fašiste. Na dan Evrope je Alexis Tsipras, mladi vodja levičarske Sirize, evropski komisiji in šefom Evropske centralne banke sporočil, da bo, če mu bo uspelo sestaviti vlado, odpravil "barbarski varčevalni diktat", ki vodi k osiromašenju grškega ljudstva. Resda ni imel kakšnih resnih možnosti sestaviti novo grško vlado, poskrbel pa je za obilo vznemirjenja v evropskih finančnih in političnih vrhovih. "Atene se morajo odločiti za evro ali proti," se je zgrožen odzval nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pa je zagrozil, da nobena država ne bo dala več niti evra, če bo v Atenah na oblasti vlada, ki se ne bo držala že sprejetih pravil.

Po tihem bi najraje videli, da Grkom spodleti sestavljanje vlade in bi po tridesetih dneh znova volili oziroma da bi volili tako dolgo, dokler ne bodo izvolili Berlinu in Bruslju poslušne vlade. Le da si v helenski republiki želijo nekaj povsem drugega. Če bi Grki znova volili čez trideset dni, je v četrtek zvečer poročala grška televizija Alpha, bi Sirizo volilo 23,8 odstotka volilcev in postala bi najmočnejša stranka v državi.

Izide nedeljskih volitev so mediji v Nemčiji razumeli kot bankrot varčevalne politike nemške kanclerke. "Vsi proti Merklovi" je javna nemška televizija ARD naslovila pogovor o tem, ali obrat v Franciji in Grčiji ogroža prihodnost Evropske unije, ter nanj povabila tudi novinarja in založnika Jakoba Augsteina. Sin ustanovitelja tednika Der Spiegel je svojo kolumno naslovil Rdeče sonce in v naročje novoizvoljenega socialista v Elizejski palači položil upanje, da bo končal varčevalni diktat Merklove Evropi in da bo evropska politika odločanje o gospodarski prihodnosti držav iztrgala iz rok muhastih finančnih trgov ter ga suvereno vzela v svoje roke. V tem upanju se mu pridružuje tudi večina južnoevropskih držav.

Na to, da pretesno zategovanje pasu recesijo še poglablja, ni opozarjal le ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz, ki trdi, da na svetu ne pozna primera, da bi nižanje plač, pokojnin in socialnih transferjev ozdravilo gospodarsko bolne države. Ta teden je pred pretiranim varčevanjem posvarila celo Christine Lagarde, direktorica Mednarodnega denarnega sklada. Ta organizacija je v zadnjem času že večkrat podvomila v učinkovitost varčevalne politike. Od sedemnajstih držav območja evra jih je namreč že osem v recesiji, napovedi za naslednje leto kažejo nadaljnje krčenje gospodarstva in strokovnjaki kot enega od razlogov navajajo ostre varčevalne ukrepe.

Merklova je sicer v Elizejsko palačo sporočila trdno namero, da se o sistemu strogega omejevanja novega zadolževanja evropskih držav ne bo pogajala na novo, a kanclerka s svojo železno voljo v Evropi postaja vse bolj osamljena. Francija fiskalnega pakta v sedanji obliki ne bo ratificirala, je sporočil nekdanji francoski minister za evropske zadeve in predsednikov svetovalec Pierre Moscovici. Fiskalni pakt je norost, je ta teden v evropskem parlamentu dejal poslanec zelenih Daniel Cohn Bendit, zaradi njega umirajo otroci v Grčiji in polovica mladih v Španiji ne dobi dela. Kanclerki je v hrbet skočila tudi opozicija doma.

O ratifikaciji fiskalnega pakta v nemškem bundestagu ne bodo odločali 25. maja, kot je bilo sprva predvideno, temveč šele junija. Nemški socialni demokrati zahtevajo, da se dopolni s paktom o rasti in davkom na finančne transakcije. Merklova bi fiskalni pakt hkrati z ratifikacijo rada zapisala v ustavo. Za to potrebuje dvetretjinsko večino v obeh domovih nemškega parlamenta in vse kaže, da projekta, v katerega je prepričala večino šefov vlad članic Evropske unije, doma ne bo tako lahko spravila pod streho.

Edino veselje je v tem črnem tednu nemški kanclerki v Berlin prinesel slovenski premier Janez Janša. Pokorno javljam, da smo poslušno izpolnili zadane nam naloge in držimo z vami, je sporočil v kanclerkinem uradu, z nekaj sreče bo Borut Pahor prepričal še tistih nekaj strankarskih kolegov, da je fiskalno pravilo treba zapisati v ustavo, pa nam bo to uspelo storiti prej kot vam. V Elizejski palači pa so se čudili, kako šef slovenske vlade ni prepoznal, da je po kontinentu zavel nov veter, in je Slovenijo tako hitro posadil na vlak, za katerega se še ne ve natančno, v katero smer bo odpeljal niti kdo bo imel v njem glavno besedo.