sobotna kloaka
Njun duh
S prvim majem so na thespace.org odprli spletni muzej s kolekcijo plošč slovitega angleškega radijskega didžeja Johna Peela, ki je odpiral duri svežim, prodornim godbam. Vedno je vohljal za še neodkritimi biseri in jih predvajal ob že uveljavljenih ali zgodovinsko pomembnih izvajalcih, jih umeščal v glasbeni krogotok in brisal mejo med slavo in anonimnostjo.
Z neobremenjenim podajanjem in pedantnim predstavljanjem širjav popularne glasbe je tlakoval pota številnim zasedbam. Njegov glasbeni izbor je veljal za avtoriteto, vredno zaupanja. Bil je most med generacijami.
Po Peelovi smrti oktobra 2004 je delo odkrivanja novih rockovskih potencialov padlo na pleča mlajših sodobnikov in naslednikov, njegovih petindvajset tisoč velikih vinilnih plošč, štirideset tisoč singlov in nešteto zgoščenk pa je samevalo brez gospodarja na kataložno urejenih policah na njegovem domu v Suffolku. Ko je vdova Sheila Ravenscroft dokončala z njegovo roko začeto avtobiografijo Margrave Of The Marshes (2005) in je z družino ustanovila Center za kreativne umetnosti, poimenovan po njem, se je počutila še odgovorno, da odpre moževe zaklade v dobrobit glasbene skupnosti. V prihodnjih šestindvajsetih tednih bo Peelova virtualna kolekcija plošč vsak teden dopolnjena z novo črko po abecednem zaporedju. Pod njo se bo predstavilo sto izbranih plošč, ena med njimi bo posebej izpostavljena z intervjujem, portretom ali filmi o njenem avtorju. Med izvajalci na A je ta čast pripadla folktrubadurju Miku Absalomu in njegovi plošči Save The Last Gherkin For Me iz leta 1968. Interaktivna Peelova delovna soba ponuja še izseke iz njegovih legendarnih radijskih oddaj, njegov fotoalbum, domače videofilme, selekcijo izdaj Peel Sessions. V pol leta, kolikor bo potekal ta online arhivski projekt, se bo nabrala zajetna javna glasbena zakladnica radijskega očaka.
Sredi maja bo minilo deset let od smrti svetovno manj znanega, za ta konec sveta pa nič manj pomembnega Ivice Baričevića - Bare, hrvaškega kolega, glasbenega novinarja, oblikovalca, založnika, koncertnega organizatorja, glasbenika in hiperproduktivca, ki je s svojo energijo in delom spodbujal okolico k angažmaju in vključevanju v internacionalne tokove. S prijatelji je izdal tri številke glasbenega fanzina Žedno uho (Thirsty Ear), na noge je postavil istoimenski festival in še Earwing No Jazz. Bil je aktiven v skupinah Uzrujan, Rujan, Sibir, Hare. Dokazal se je kot oblikovalec koncertnih plakatov, letakov in ovitkov plošč, zaradi nezainteresiranosti založb za domače glasbeno podtalje pa je postavil na noge Earwing Records. Obletnice njegove smrti so bile vsa ta leta pospremljene z dogodki v spomin nanj. 16. in 17. maja bo v zagrebški Močvari koncert, na katerem bodo nastopile skupine, ki so sodelovale in prijateljevale z njim (nekatere se bodo sestale zgolj za to priložnost), splitska etiketa Guranje s litice pa je izdala EP-ploščo Barove skupine Uzrujan. "Treba se je le spomniti nanj in že je med nami. Spomin je čudežna magija. Več ko se spominjamo, bolj ko mislimo na naše mrtve, bolj so živi. Najhujši zločin je izbris spomina. Zato je kult mrtvih temeljni kult smiselnega človeškega občestva. Je kult zahvale in hvaležnosti." (Taras Kermauner)
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.