A zakaj potem jezni komentatorji na spletnih forumih delilnike označujejo za navadno goljufijo in njihovo uvajanje razumejo kot novo pogruntavščino države, ki tako spet obremenjuje prebivalce Slovenije? Res je, da je vgradnja delilnikov investicija, ki jo morajo plačati etažni lastniki (pri tem si lahko pomagajo s sredstvi Eko sklada in rezervnega sklada), vendar naj bi se ta investicija zaradi manjšega računa za ogrevanje povrnila v enem do dveh letih. Z delilniki bi morali biti na koncu na boljšem vsi.

Izkušnje tistih, ki delilnike v svojih stanovanjih že imajo, kažejo, da ni vedno tako. Udeleženec enega od forumov piše, da so po uvedbi delilnikov stroški za ogrevanje mnogim poskočili za nekaj sto evrov, drugim so se zmanjšali le za nekaj deset evrov, stanovalci bloka pa so zdaj sprti med seboj.

Razlogov, zakaj računi za ogrevanje ne odražajo dejanske porabe energije v stanovanjih, je več. Najprej se morajo etažni lastniki zavedati, da kljub delilnikom za ogrevanje nekaj plačujejo tudi v primeru, da popolnoma zaprejo radiatorje v stanovanju. Del stroškov za ogrevanje (od 20 do 40 odstotkov, odvisno od dogovora med etažnimi lastniki) se namreč še vedno plačuje po kvadraturi stanovanja, saj je treba ogrevati skupne prostore, v fiksnem delu stroškov pa je upoštevano tudi prehajanje temperature skozi stene.

Potem so tu še korekturni faktorji, zaradi katerih stanovanja na slabši legi (sever, dno ali vrh bloka) dobijo nekaj odstotkov popusta pri plačilu stroškov, stanovanja na boljših pozicijah pa morajo plačati nekaj odstotkov več na račun tega, da jih ogrevata zimsko sonce in druga stanovanja. Natančne osnove oziroma študije za določanje teh odstotkov ni, to je prepuščeno dogovoru v stanovanjski skupnosti.

Še eno dejstvo je, da delilniki na radiatorjih v nasprotju s kalorimetri pred vhodom v stanovanje porabo toplote merijo posredno (prek temperaturnih razlik), kar odpira dodatne možnosti za goljufanje stanovalcev in nepravilno merjenje. Kakšne goljufije si lahko privoščijo iznajdljivi lastniki, ni modro zapisati, hkrati pa teh goljufij tudi ni toliko, da bi močno vplivale na stroške drugih stanovalcev v bloku. Napačno merjenje delilnikov pa je lahko posledica nepravilne namestitve delilnika na radiator ali neenakih pogojev ogrevalnega sistema za stanovanja (različno topla voda v radiatorjih v različnih stanovanjih).

Prvi težavi se lastniki stanovanj izognejo tako, da vgradnjo delilnikov zaupajo kvalitetnemu izvajalcu z izkušnjami, za drugo težavo pa morajo poskrbeti s hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema. Tudi za zadnjo storitev morajo med šundom znati poiskati kvalitetnega izvajalca. Na trgu se je namreč pojavilo precej podjetnikov, ki so ob zakonsko obvezni vgradnji delilnikov zaznali veliko priložnost za hiter zaslužek, znanja o storitvah, ki jih ponujajo, pa imajo bolj malo.

Navsezadnje pa se morajo plačniki stroškov za ogrevanje bati nepreglednih obračunov stroškov, ki jih ne znajo razbrati niti strokovnjaki. Vsak, ki obračunava stroške ogrevanja, mora znati obračun pripraviti tako, da ga laiki razumejo, saj se sicer možnost za goljufanje ponuja kar sama.

Vse te pasti zahtevajo, da se etažni lastniki aktivno vključijo v proces izbire izvajalcev vgradnje in odčitavanja delilnikov. Samo na tak način ne bo le sreča tista, ki jih bo obvarovala pred previsokimi računi za ogrevanje v prihodnosti.