Vrnitev po vojni zaplenjenega premoženja je urejena v ZIKS, povrnitev škode, rehabilitacija in postopek za uveljavitev drugih pravic pa ureja zakon o kazenskem postopku, ki poleg povrnitve škode zaradi neupravičene zaplembe premoženja predvideva tudi odškodnino za izgubljeni dobiček. Po ZKP se je moral oškodovanec, pred vložitvijo tožbe za povrnitev škode pri sodišču s svojo zahtevo obrniti na ministrstvo za pravosodje, z novelo na državno pravobranilstvo, namen tega postopka pa je doseči sporazum o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine.

Drugi odstavek 72. člena ZDen naj bi denacionalizacijskim upravičencem omogočal zahtevati odškodnino zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja od dneva uveljavitve ZDen do vrnitve premoženja, upravičenci po ZIKS pa naj bi imeli pravico do take odškodnine le od dneva vložitve zahtevka za povrnitev škode pri ministrstvu za pravosodje, kar naj bi povzročalo neenakost med upravičenci do povrnitve škode.

Ustavno sodišče je 145.c člen ZIKS že presojalo, vendar ne iz razlogov, navedenih v novih pobudah. V prejšnji zadevi se je presoja člena nanašala na izključitev odškodninskih zahtevkov zaradi izgubljenega dobička v času od zaplembe dalje in na uravnoteženje poprav krivic zaradi podržavljanja premoženja na način, ki pomeni omejitev pravice do povračila škode iz naslova zaplembe premoženja za celotno obdobje po podržavljenju, tokrat pa se nanaša na enakopravnost pravnih položajev upravičencev do povrnitve škode po Zden in ZIKS.