Janez Janša tovrstne veščine obvlada do potankosti. Kaj zna, je pokazal v nedeljo zvečer. Borut Pahor se ni mogel niti uborni dve uri sončiti v soju uspeha, ko mu je Janša kar tam, pod reflektorji za zmagovalca volitev, z napovedjo reform političnega sistema odvzel pozornost, ki mu je tisti večer šla po človeških in božjih zakonih. Naslednji dan je bil novica Janšev, ne Pahorjev govor.
S svojimi predlogi za politično prenovo kolapsirane države Janša skoraj ne more izgubiti. Če ga politični kolegi iz opozicije, ki jih po novem vabi v razširjeno koalicijo, ne bodo uslišali, bo poskrbel, da bo »jasno«, kdo bo kriv za nadaljnje nazadovanje in ulično zaostrovanje. Poleg tega so predlogi, vsaj večina, pisani na kožo ponižanim in razžaljenim, zato utegnejo učinkovito otopiti uporniško ost. Kdo bi, na primer, lahko oporekal Janševi ugotovitvi, da so enormne razlike v regijski razvitosti eden hujših problemov Slovenije in da ni problem samo župan Kangler. Toda ali je decentralizacija Slovenije v tem trenutku pravšnji odgovor? V državi brez politične kulture, z večno lačnimi in žejnimi župani, temi karikaturami poštenosti in uglajenosti (vsa čast izjemam), je razmišljanje o finančni avtonomiji regij utopični populizem. Če bi premier resno mislil z opozorilom o ogrožajočih razlikah, bi lahko v tej smeri že zdavnaj postoril veliko več. Na primer v prejšnjem mandatu, ko je bilo za blažitev razvojnih zaostankov na voljo več denarja. A ga to ni dovolj zanimalo, kot ga niso zanimale v raziskavah znanja potrjene enormne regijske razlike v učnih dosežkih šolarjev, ki razvojno zaostalost betonirajo za desetletja. Z njimi se nista kaj prida ukvarjala niti »njegova« šolska ministra Zver in Turk. No ja, tudi SD-jev minister Lukšič ne.
Janšev zajček v klobuku je tudi institut odpoklica županov in poslancev. Predlog morda ni tako slab, kot menijo v Pozitivni Sloveniji, saj zdaj resnično ni možnosti, da bi se kanglerji lahko odlepili od stolčkov pred iztekom mandata. Toda kaj nam zagotavlja, da ne bo ta institut le mehanizem za nove politične igrarije? Kako zelo se zdi Janši pomembno, da nekdo zapusti funkcijo, ko se izkaže, da je ravnal koruptno, prevarantsko itd., kaže odnos do poslanca Mariniča. Čeprav je bil zaradi goljufije pravnomočno obsojen, ga SDS ni izključila iz svojih vrst. V Janševem kabinetu niso zmogli niti jasnega odgovora na novinarsko vprašanje, ali so zahteve ljudi po odstopu Kanglerja upravičene. Janša je to že pojasnil, so nam odgovorili. V resnici se je odgovoru izvil, češ Kangler bo sam sprejel razumno odločitev. A za to je prepozno: nekdo z desetimi ovadbami na grbi bi moral odstopiti že iz politično higienskih razlogov, da četudi formalno nedolžen ne vrže sence na stranko in politiko. A od takšne politične kulture smo svetlobna leta daleč.