Ko se je na razpis za generalnega direktorja prijavil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in svetnikom zagotovil, da zaradi svoje kandidature ne namerava izstopiti iz največje opozicijske stranke, so se tisti, ki dajo vsaj nekaj na strokovnost in transparentnost, nasmejali. Najresnejši kandidati za najvišji vodstveni položaj na javnem servisu so med tem že nabirali glasove pri programskih svetnikih, poslanskih skupinah in ministru za kulturo. A ker državni zbor, torej politika, po zakonu o Radioteleviziji Slovenija iz leta 2005 imenuje kar 21 od 29 članov programskega sveta, tudi tiste, ki jih predlaga »civilna družba«, so mnogi zgolj skomignili z rameni, češ da je to ustaljena praksa na javni radioteleviziji. Se je pa rdeči alarm prižgal na dan volitev, ko so svetniki za novo generalno direktorico izvolili Natašo Pirc Musar. Politične sile v svetu se s človekom »od zunaj« niso smele sprijazniti, tisti na udobnih položajih pa so morali zaščititi svoje vrtičke. Skupina svetnikov s predsedujočim Mitjo Štularjem na čelu je nemudoma pripravila protiudarec, v pripravljenosti pa je bil tudi protikandidat Marko Filli, ki je takoj po glasovanju napovedal morebitni zaplet zaradi vprašljive izvolitve treh svetnikov iz vrst zaposlenih.

Po vnovičnih volitvah, na katerih so svetniki s tako imenovane desne poloble svojo favoritinjo iz prvega kroga Ljerko Bizilj čez noč zamenjali s Fillijem, je postalo jasno, da se je med vodstvom javnega servisa in Štularjevo skupino svetnikov oblikovala trdna koalicija. V boju proti tistim, ki si želijo sprememb na javni radioteleviziji, so bila dovoljena vsa sredstva. Skrivala in prezirala so se določena pravna mnenja, potekali so dogovori za prenos festivala slovenske domoljubne pesmi, edini kompetenten sogovornik v državi na temo razmer na Kolodvorski pa je v studiih javne televizije postal predsedujoči programskemu svetu. Za konec se je preslišal tudi poziv novinarskega aktiva, ki je zaradi »odsotnosti« svojih predstavnikov v svetu nasprotoval sredinim volitvam za generalnega direktorja, pred katerimi je nesojeni kandidat stranke SD za koprskega župana že dan prej vedel, da ima zagotovljeno zadostno podporo svetnikov za vnovični štiriletni mandat.

Generalni direktor Marko Filli je kmalu po nastopu prvega mandata napovedal, da bo poskušal stvari peljati po drugačnih principih, transparentno, brez zakulisnih zgodb in z odprtimi kartami na mizi. In vendar je bilo imenovanje novega direktorja spet eno samo zakulisje, karte v rokavu pa je skrival tudi sam. Pred štirimi leti je enako resno ugotavljal, da so za RTVS zelo značilni vrtički, kjer se gojijo določene vsebine, na katere vplivajo politika in drugi lobiji. Tudi to ga več ne moti. Brez (gnilih) zavezništev na Kolodvorski očitno ne gre. Novi-stari generalni direktor bo moral v kratkem imenovati direktorja javnega radia, pred potekom direktorskega mandata na javni televiziji pa bo treba poskrbeti še za odgovorne urednike. Računi se bodo tedaj verjetno poravnavali.