Odnos posameznih držav do poveličevanja nacizma in fašizma je različen. Že na nekaj deset ali sto kilometrih se lahko drastično spremeni. Ko je deželno sodišče v Celovcu pred leti na pogojno zaporno kazen obsodilo Hrvata, ki sta v Pliberku dvigovala desnico v nacistični pozdrav oziroma nosila majico s simbolom SS in napisom »Bolje mrtev kot rdeč«, je eden od njiju pojasnil, da je majico kupil v trgovini v Zagrebu in doma zaradi nje še nikoli ni imel težav. Slovenija je bila dolgo tudi v tem pogledu bliže južni kot severni sosedi, čeprav ji v resnici ne bi bilo treba biti.
Urban Purgar, odkriti podpornik neonacizma, ki se je v preteklosti javno izpostavljal kot zastopnik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, urednik skrajno desne in fašistične Nacionalne tiskovne agencije, rumeni jopič in kandidat SNS za občinskega svetnika na Brezovici, v Avstrijo ni hodil, doma pa prav tako nikoli ni imel težav.
Do minulega tedna, ko ga je ljubljansko okrajno sodišče obsodilo na pogojno zaporno kazen zaradi groženj in javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Obsodbo za tako imenovani sovražni govor si je prislužil s poveličevanjem Adolfa Hitlerja, ki ga je razglasil za heroja. Na sojenju se je sicer opravičeval, da je imel v mislih predvsem Hitlerjeve vojaške dosežke v prvi svetovni vojni in nacionalsocialistično naslavljanje ekonomskih vprašanj pred drugo svetovno vojno, čeprav je bilo iz njegovih zapisov na omrežju X pred tem mogoče sklepati, da ga je navduševalo predvsem Hitlerjevo branjenje Evrope pred »degeneriranci« vseh vrst.
Ker (ob)sodba še ni pravnomočna, je nehvaležno govoriti o njeni prelomnosti, dejstvo pa je, da se v preteklosti tovrstnih poveličevanj nacizma ni niti preganjalo – čeprav je v kazenskem zakoniku že vrsto let zapisano, da je poleg razpihovanja sovraštva na podlagi narodnostnih, rasnih, verskih in drugih pripadnostih kaznivo tudi opravičevanje ali zanikanje genocida, holokavsta, vojnih hudodelstev ...
Tožilstvo je bilo namreč v preteklosti izjemno zadržano pri pregonu vseh oblik sovražnega govora in je preganjalo zgolj tiste redke primere, pri katerih je bil oziroma bi lahko bil realno ogrožen javni red in mir. Vse dokler ni vrhovno sodišče v precedenčni sodbi jasno zapisalo, da velja enako tudi za primere, pri katerih gre za grožnje, zmerjanje ali žalitve. Da sta že nacistični pozdrav in sorodna nacistična simbolika lahko kazniva, pa je v odgovoru na pobudo za presojo ustavnosti kazenskega zakonika pred kratkim presodilo tudi ustavno sodišče.
Možnosti za pregon različnih sovražnih izpadov proti ranljivim manjšinam in poveličevanja nacizma so tako na voljo že ves čas, kar je pomembno tudi v luči novih predlogov za sankcioniranje poveličevanja nacizma in fašizma. Koalicijski poslanci so v državni zbor vložili predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki eksplicitno prepoveduje poveličevanje nacizma in fašizma, za tovrstni prekršek pa predpisuje globo od 1000 do 2500 evrov. Razmišljajo tudi, da bi spremenili tudi kazenski zakonik in v definicijo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti dodali odstavek, ki bi dodatno inkriminiral hujše oblike poveličevanja nacizma.
Spreminjati zakone je najlažje. Če v preteklosti kazenskega zakonika ne bi brali zgolj kot neobvezno priporočilo, ampak bi ga dejansko izvajali, takšne spremembe sploh ne bi bile potrebne.
