Z današnjo objavo števila prijavljenih učencev v srednje šole se je končal prvi del rituala vpisa v srednje šole, ki bo zaznamoval življenje devetošolcev in njihovih staršev skoraj pol leta. Značaj rituala je dobil v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja z uvedbo usmerjenega izobraževanja, ki je poleg velikih vsebinskih in strukturnih sprememb prineslo tudi izjemen pritisk na vpis v določene programe. Pred tem se o vpisu v srednje šole ni dosti vedelo v javnosti, saj je v glavnem potekal brez omejitev.
Ukinitev gimnazije in zahteva po 80-odstotnem vpisu dijakov v proizvodne programe in 20-odstotnem v neproizvodne programe sta bistveno zmanjšali vpis v programe, ki so bili vsaj v določenem delu podobni gimnazijskemu programu. To še zlasti velja za program naravoslovno-matematična tehnologija, ki je na začetku omogočal vpis le okrog štiristotim dijakom v Sloveniji. Tako je na primer II. gimnazija Maribor namesto prejšnjih 210 vpisovala le 90 dijakov. Posledica je bil izjemen presežek prijavljenih dijakov: vpisati se je želelo 300 učencev. Treba je bilo izpeljati selekcijo s sprejemnimi izpiti, ki so bili izvedeni na srednji šoli, kamor so se prijavili učenci.
Uvedba gimnazije leta 1990 je zaradi velikega interesa prav tako zahtevala selekcijo: vpeljala je znane »eksterce«, preizkus iz materinščine in matematike, ki jih je izvajala cela generacija takratnih osmošolcev. Za selekcijo so se v enakem deležu upoštevali rezultati na »ekstercih« ter splošni uspeh in seštevek posamičnih ocen pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku od šestega razreda dalje. Sistem je stekel in je uspešno deloval do leta 2005. Takratna sprememba oblasti je zaradi pritiskov nekaterih staršev in političnih interesov prinesla všečno spremembo ter ukinila upoštevanje rezultatov na eksternem preverjanju znanja.
Uvedeno je bilo upoštevanje ocen pri vseh predmetih v zadnjih treh letih osnovne šole, obenem pa je bil ukinjen splošni učni uspeh. »Všečna« sprememba je bila pospremljena z razlago, da se je s tem zmanjšal pritisk na učence. Ukinitev enega pritiska je prinesla drugega, s katerim se soočajo učenci in tudi učitelji še danes. Pojavil se je pritisk na ocene pri predmetih z zahtevo staršev pri svojih otrocih, kar je obenem seveda sprožilo pritisk na učitelje. Posledica je inflacija dobrih ocen in zmanjšanje standardov znanj. Ukinitev splošnega uspeha je sicer onemogočila pregled števila učencev z odličnim uspehom, kar analize posameznih osnovnih šol trditev potrdijo. Ukinitev upoštevanja rezultatov na eksternem preverjanju je onemogočila izboljšanje točk tistim učencem, ki so zaradi različnih razlogov v prejšnjih treh letih prejeli slabše ocene. Simulacija vpisa na eni izmed šol je ob upoštevanju rezultatov na eksternem preverjanju in uspeha pokazala, da bi se vpisalo približno 15 odstotkov drugih otrok, saj so dosegli odlične rezultate in nadoknadili izgubo točk v razredu.
»Podarjanje« odličnih ocen prinaša otrokom napačno povratno informacijo o njihovem znanju. To na najbolj krut način občutijo ob prehodu v gimnazijski program, ko začnejo dobivati nizke ocene, kar prinaša razočaranja, solze in travme. Nekateri svoje neznanje nadoknadijo, drugi pa nikoli in se (pre)zgodaj sprijaznijo s povprečnimi ocenami, saj številni nizke ocene dojemajo kot osebni poraz.Današnji pregled vpisa na posamezne šole in kasnejša objava doseženih točk na osnovi ocen v razredu bo staršem in otrokom omogočila približno napoved vpisa na želeno šolo. Zato bodo nekateri izkoristili možnost prenosa prijave na drugo šolo, kjer je potrebnih manj točk oziroma kjer ni omejitve vpisa. Najtežje je tistim otrokom, ki so na meji in jim (z)manjka zelo malo točk. V primeru, da se jim ne bo uspelo vpisati na izbrano šolo, se bodo lahko vpisali le na tiste šole, kjer so še prosta mesta. Najbolj drastično je do problemov zaradi prevelikega števila prijavljenih učencev in pomanjkanja mest v gimnazijskem programu prišlo lani v Ljubljani, ko so se učenci iz Ljubljane vpisali na primer v Ivančno Gorico in Škofjo Loko, učenci iz omenjenih krajev pa v Ljubljano, saj so imeli dovolj točk. Letošnje povečanje vpisa v gimnazijski program v Ljubljani naj bi takšne anomalije odpravilo.
Opisana problematika se mogoče zdi komu manj pomembna, saj so v šolstvu tudi drugi, večji problemi. To drži, vendar pa je v tem trenutku za tiste otroke, ki so na meji uspešnega vpisa v želeno šolo, prav to največji problem in utegne v primeru neuspešnega vpisa zaznamovati njihovo odraščanje. Sprememba meril selekcije ob upoštevanju rezultatov eksternega preverjanja problemov seveda ne bo v celoti odpravila, jih pa utegne delno omiliti, saj bo otrokom omogočila neke vrste »popravni izpit« in možnost izboljšanja števila točk.
Sprememba meril v primeru selekcije je eden izmed problemov, ki so se nakopičili v zadnjih letih in jih ministri niso odpravili – ne glede na njihovo politično ozadje. Potrebna je torej celovita prenova celotnega šolskega sistema, saj je od leta 1996 ni bilo. To čaka novega ministra in njegovo ekipo. Področje vzgoje in izobraževanja ter vpeljavo sprememb imajo zapisane vse stranke – podobno kot na prejšnjih volitvah –, le do sprememb mora priti. Prva televizijska soočenja ne vlivajo prevelikega optimizma, saj področje vzgoje in izobraževanja ni bilo v ospredju. Ker bo soočenj do volitev še veliko, lahko upamo, da bo to področje deležno primerne pozornosti. Znanje je največji kapital majhnih držav, kot je Slovenija. Toda brez uspešnega vlaganja v šolstvo in prilagajanja hitrim spremembam ne bo mogoče izpolniti visokoletečih načrtov, ki pa jih vztrajno omenjajo na soočenjih.
