Uspeh je bil veličasten in predstava, ki je bila uprizorjena na Škotskem, je bila fantastična. Tisti Primorci, ki so rasli z italijansko televizijo, na zelenem naslanjaču niso videli predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ampak računovodjo Uga Fantozzija. Groteskno figuro, simbol psihološke podrejenosti oblásti in tipičen primer povprečnega človeka. Trumpu je naša predsednica rekla, da dobro sklepa posle in da je trd pogajalec. On je takoj dodal: »Ampak tudi pravičen.« Ona je tragično pritrdila: »Ampak tudi pravičen.« Prizor bi bil še bolj dovršen, če bi drugi evropski funkcionarji začeli bučno ploskati in skandirati, da je ameriški predsednik lep, da je svetnik in da je apostol. Nespodobno ponižujoče poklekanje pred gospodarjem za dogovor, po katerem bodo naši proizvodi carinjeni pri njih, ameriški pa ne pri nas. Obljubili smo tudi, da bomo pri njih kupovali plin, orožje, in skoraj soglašali s tezo, da se je Evropska unija rodila zato, da bi ogoljufala Ameriko.
Okolje
Nutrije se vračajo, a ne v Ljubljano
