Da bi avto postal starodobnik, mora biti star najmanj 30 let, se pa ta starost vsakih nekaj let dvigne. Z razlogom. V 80. letih se je začela množična proizvodnja vozil, ki imajo vgrajene veliko elektronike, z množično proizvodnjo pa so ta nekoliko izgubila šarm. Večina si namreč pod imenom starodobnik predstavlja štirikolesnik, ki je na cestah prisoten redko, njegova obnova pa je zahtevna. To pomeni, da je na voljo malo dokumentacije, malo podatkov in še manj rezervnih delov. Zato je avto težko in tudi drago usposobiti do te mere, da ga lastnik lahko uporablja. Seveda pa niso vsi starodobniki tako zahtevni za obnovo. Sploh za nemške velja, da je podpora dobra, seveda za visoko ceno, pri angleških je stanje solidno, najslabše pa je pri avtomobilih italijanskih znamk.
Javno mnenje
Ali bi branili Slovenijo z orožjem?
