Za izračun finančno-tržne učinkovitosti je bil v noveliranem investicijskem programu (NIP 5) sestavljen ekonomski tok projekta, ki zajema obdobje izvedbe projekta in 40-letno obdobje poslovanja. Prilive ekonomskega toka sestavlja v največji meri prihodek od prodaje električne in toplotne energije. Med odlivi so glavni vrednost naložbe in stroški poslovanja. Pri oceni ekonomske upravičenosti projektov praviloma uporabljamo izračun neto sedanje vrednosti (NSV). Investicija je sprejemljiva samo v primeru pozitivne NVS. Izračunana NSV za TEŠ 6 je znašala 112,9 milijona evrov (7-odstotna diskontna stopnja). Projekt se je zdel sprejemljiv.

Toda hudič tiči v podrobnostih. Odgovorni pri izračunih niso upoštevali zahtev, opredeljenih v sektorski politiki razvoja energetike v RS. Težko bi verjeli, da z njo niso bili seznanjeni. V tej namreč piše, da je treba z vidika ciljev in mehanizmov izvajanja strategij na področju energetike upoštevati 9-odstotno diskontno stopnjo za investicije v objekte za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Ob upoštevanju višje diskontne stopnje bi postala NSV negativna, projekt TEŠ 6 pa ekonomsko neupravičen. Poleg tega je moč številk relativno majhna brez primerjave z drugimi morebitnimi energetskimi projekti. Takšnih analiz nismo nikoli naredili. Ob upoštevanju tega bi se namreč pokazala ekonomska neupravičenost projekta TEŠ 6. Še posebno ob povečevanju vrednosti naložbe s 636 milijonov (april 2006) na 1,45 milijarde (julij 2013).

Z vidika financiranja je pomembno poudariti tudi vpliv spremenjene strukture finančnih virov na obrestno tveganje. V NIP 4 so bili vsi krediti predvideni po fiksni obrestni meri. Zaradi prehoda na variabilno obrestno mero so se stroški financiranja v NIP 5 ustrezno znižali, saj se je šestmesečni euribor znižal z 1,82 odstotka (avgust 2011) na 0,53 odstotka (september 2012). Toda hkrati se je povečalo tveganje zaradi zgodovinsko nizkega euribora in višjega deleža kreditov s sprejemljivo obrestno mero. Dejanski strošek financiranja bo zato večji od predvidenega, saj že enoodstotno povečanje euribora znatno preseže prihranek zaradi spremenjene politike financiranja. Šlo je dejansko za umetno zniževanje stroškov financiranja pred odločbo o državnem poroštvu.

Projekt TEŠ 6 je sorazmerno močno občutljiv za ceno električne energije. Ob 10-odstotnem padcu cene električne energije postane projekt ekonomsko neupravičen. V katero smer se bo gibala cena elektrike, je izredno težko določiti, saj je to odvisno od množice dejavnikov. Vodilni v TEŠ so prepričani, da bodo v prihodnosti prevladali dejavniki dviga cen. Toda trenutne cene za megavatno uro trapezne električne energije so znatno pod načrtovanimi. Cene navzdol potiskajo kriza, velike količine cenejše hidroenergije, večja energetska učinkovitost podjetij in spremembe v razvoju posameznih industrijskih panog. Če se cene električne energije do začetka obratovanja šestega bloka ne bodo dvignile, bo projekt ustvarjal izgubo.

Cena premoga ostaja v vseh investicijskih programih bolj ali manj nespremenjena. To ima nedvomno pozitiven učinek na ekonomiko projekta. Toda tudi to temelji na napačni presoji, da bo učinkovitost poslovanja v Premogovniku Velenje (PV) bistveno višja od dosedanje. Toda zaradi pohajanja zalog je mnogo bolj realistično ravno nasprotno. Drži, da je cena lignita iz PV zaradi nizke kurilne vrednosti in neekonomičnega transporta močno lokalno odvisna, zato je verjetnost velikih sprememb cen sorazmerno majhna. Toda projekt TEŠ 6 postane ekonomsko neupravičen že ob 15–20-odstotnem dvigu cene premoga. Zaradi tega je vlada v začetku leta sprejela sklep, da mora biti med PV in TEŠ pred odobritvijo državnega poroštva sklenjena pogodba o dolgoročni dobavi lignita po najvišji ceni 2,25 evra/GJ. Toda zaradi skupnega lastništva nad TEŠ in PV gre pri ceni premoga za prepir glede oslove sence. V primeru prenizko postavljenih odkupnih cen premoga gre za slabše poslovanje PV na račun TEŠ. Tuje študije kažejo, da je cena premoga v višini 2,25 evra/GJ dosegljiva samo skozi navzkrižno subvencijo. Velja tudi obratno. Zaradi tega so pomembne finančne posledice za celotno skupino HSE, saj gre znotraj skupine zgolj za redistribucijo med TEŠ in PV.

Da bi pokazali na ekonomsko upravičenost TEŠ 6, so vodilni upoštevali preveč optimistične predpostavke (npr. izboljšanje učinkovitosti delovanja PV, nizke cene premoga) in sistematično podcenili tveganja (npr. sprememba obrestnih mer, neusklajena dolgoročna pogodba o dobavi premoga, padec cen električne energije). Vodilni niso upoštevali niti v sektorski politiki razvoja energetike postavljenih meril, pri katerih bi bil projekt TEŠ 6 v celoti ekonomsko neupravičen. Ekonomika projekta se ni začela podirati včeraj, kot so na zadnji izredni seji ugotavljali poslanci. Projekt TEŠ 6 ne drži vode že od samega začetka. Tako levi kot desni poslanci so vseskozi podpirali enega najbolj zgrešenih investicijskih projektov v zgodovini naše države. Pri odgovornem vodenju države do takšnega projekta sploh ne bi smelo priti. V trenutni situaciji državi, zaradi potopljenih stroškov, verjetno ne preostane nič drugega, kot da stisne zobe in dokonča projekt. Država naj vztraja pri končni ceni 1,3 milijarde evrov, saj je bila ta pogoj za njeno poroštvo. Sum nezakonitega in neodgovornega ravnanja vodilnih v HSE in TEŠ prepustimo presoji pristojnim organom ter izkoristimo v pogajanjih z dobavitelji. Vem. Tolažba je slaba.