Bruselj meni, da moramo v Sloveniji okrepiti boj proti korupciji, povečati preglednost in odgovornost. Postati moramo bolj zanimivi za tuje investitorje in poskrbeti za dolgoročno fiskalno stabilnost. Do jeseni mora DUTB pripraviti strategijo upravljanja, država pa mora nadaljevati privatizacijske procese in operacionalizacijo državnega holdinga. Ta mora pripraviti strategijo z jasno klasifikacijo naložb za prodajo. Skozi kodeks korporativnega upravljanja moramo zagotoviti bolj kakovostno upravljanje podjetij v državni lasti. Okrepiti moramo oddelke znotraj poslovnih bank za upravljanje premoženja in prestrukturiranje ter obenem izboljšati postopke vodenja, nadzora in obvladovanja tveganj. Nadaljevati je treba javnofinančno konsolidacijo, revitalizirati fiskalni svet in sprejeti izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Bruselj predlaga ustanovitev centralizirane delovne skupine za prestrukturiranje podjetij in oceno zakona o insolventnosti. V socialnem sporazumu je treba opredeliti minimalno plačo in zmanjšati starostno segmentacijo na trgu dela.
Na načelni ravni se je mogoče strinjati z večino predlogov. Hudič je kot po navadi v podrobnostih. Kakšno fiskalno pravilo želimo uvesti? Kako hitro in kaj privatizirati? Toda ključno vprašanje je, ali nam osem bruseljskih priporočil prinaša višjo blaginjo. Ali bomo ustvarili več delovnih mest? Najbolj obetaven se zdi predlog o ustanovitvi centralizirane delovne skupine za prestrukturiranje podjetij. Nekoč smo podobno institucijo že imeli (Slovenska razvojna družba). Slednji primer nadvse lepo kaže, kako slabo razumemo evolucijo lastnih institucij in proces institucionalnega učenja. Namesto agencije za prestrukturiranje prezadolženih podjetij imamo agenciji za privatizacijo (DUTB, SDH). Toda tudi prestrukturiranje, vsaj na kratek rok, ne prinaša novih delovnih mest. Priporočila ne prinašajo želene rasti.
Da bi zmanjšali brezposelnost, moramo imeti stabilno in visoko gospodarsko rast. Dogajanje na področju gospodarske rasti namreč ključno vpliva na gibanje zaposlenosti. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji se je povečala s 4,4 leta 2008 na 9,6 odstotka (april 2014). Mednarodno primerjalno gledano je stopnja brezposelnosti še vedno nižja od tiste na ravni E(M)U. Stopnja brezposelnosti se je povečala v vseh delih Slovenije, še posebno na njenem severovzhodu. Znotraj skupine brezposelnih se znižuje delež brezposelnih mladih zaradi nadaljevanja terciarnega izobraževanja. Med letoma 1990 in 2012 se je število diplomantov terciarnega izobraževanja potrojilo, kar znižuje delež brezposelnih z najnižjo stopnjo izobrazbo. Med mladimi so najbolj prizadete ženske z nižjo izobrazbo, toda po drugi strani je bil učinek krize najmočnejši v tradicionalno moških panogah. Ena izmed glavnih težav na trgu dela je starostna segmentacija. Dosedanji vladni ukrepi v obliki nadomestil za čakanje na delo, večje fleksibilnosti in skrajševanja delovnega časa niso zadostni. Razlog je preprost. Problem ni v prerazdelitvi dela, ampak v nezadostnem povpraševanju po njem.
Na stopnjo brezposelnosti vplivajo tudi stroški dela. Nekatere študije kažejo, da v letih po krizi ni bilo nedvoumne povezave med povprečnimi stroški na zaposlenega in stopnjo rasti zaposlovanja po posameznih panogah v Sloveniji. Razloge lahko iščemo tudi v dejstvu, da se stroški dela povečujejo počasneje oziroma znižujejo hitreje kot stroški v evrskem območju od leta 2010. Stroški dela zato danes niso ključna zgodba. Vodstva podjetij morajo zato poskrbeti predvsem za povečanje inovativnosti in dvig dodane vrednosti.
Nevladna organizacija Umanotera v svojem dokumentu »Zelena delovna mesta« poudarja, da obstaja velik zeleni delovni potencial. V gozdno-lesni verigi, kmetijstvu, OVE, turizmu, povečanju energetske učinkovitosti in pri ravnanju z odpadki bi lahko dodatno ustvarili okoli 90.000 zelenih delovnih mest. GZS ocenjuje, da je mogoče do konca leta 2020 ustvariti okoli 118.000 novih delovnih mest v turizmu, lesni predelavi, informacijski tehnologiji, zeleni energiji, energetiki, linijski in komunalni infrastrukturi. Slovenija danes potrebuje pet do deset ključnih razvojnih projektov. Eden takšnih je nedvomno energetska sanacija javnih in zasebnih stavb. GZS kot projekt predlaga oblikovanje posredovalnic obrtnikov na obmejnih območjih za pospeševanje izvoza mikro- in malih podjetij. Potrebujemo začetno spodbudo in koordinacijo s strani države in lokalnih skupnosti ter ljudi, vešče projektnega vodenja in timskega dela. Na voljo so evropska sredstva in privatizacijska kupnina. Slednja ne bi smela biti namenjena tekoči potrošnji, ampak financiranju razvojnih projektov in posledično zniževanju javnega dolga.
Napovedi skromne rasti kažejo, da bistvenega zmanjšanja brezposelnosti ne gre pričakovati. Sedanja brezposelnost je posledica velike recesije, toda Evropa še vedno vztraja pri recesijski ekonomiki. Zniževanje brezposelnosti bi moralo biti prva prioriteta prihodnje vlade. Glavno spoznanje je preprosto. Imamo preveč strategij, splošnih in horizontalnih prijemov ter premalo konkretnih razvojnih projektov. Predvolilni čas je ravno pravšnji za izbiro najboljših.