Po pričakovanjih je bila vsemogočna zgrožena nad mojim prebliskom, ničesar ni priskrbela, kaj šele krila, le naveličano je prhnila in se namrdnila, butnila z nogo ob tla in na svet poslala takšne sitne temperature, kot da je ves maj poscana Zofka, za povrh pa še ščepec toče, kajti človeški napuh je trdovratna bol, ki jo je treba zatreti v kali kot listne uši.
Tako se zdaj v Maribor, tako kot vsi dvonožci brez organov za letenje, vozim na štirih kolesih. V mestu ob Dravi namreč potekajo Dnevi knjige, ki prinašajo direndaj od jutra do večera, od jutri pa tudi knjižni sejem na Grajskem trgu. Rdeča nit dogodkov, moto (na vseh Dnevih knjige po Sloveniji, ne le v Mariboru), je uvod v pesem Na Polju Edvarda Kocbeka, ki pravi: Drevo, beseda in človek.
