V južni Evropi velja, da črne mačke prinašajo nesrečo. Določena izročila to povezujejo z dobo lova na čarovnice. Kot vemo, je bil lov na čarovnice zelo domiseln z vidika dokazovanja čarovništva. Črna mačka se je pojmovala kot inkarnacija hudiča. Če so jo opazili blizu kandidatke za čarovnico, potem je bilo na dlani, da je gospa obsedena s hudičem in čarovnica.
Verjetno ste slišali veliko razlag o vzrokih finančne krize. Pozabite na čisto vse. Namesto tega poglejte podatke britanskega kraljevega observatorija o količini peg na površju Sonca. V letih 2007 in 2008 sončnih peg praktično ni bilo. Podatki so na voljo od leta 1848 in ravni pred krizo so zgodovinsko nizke. Finančna kriza na Zemlji je logična posledica.
Naraščanje pribitkov na slovenske obveznice v začetku letošnjega leta ni posledica politične krize. Zaradi nenavadno dolge zime je število paglavcev v koseškem bajerju letos rekordno nizko. Število paglavcev v koseškem bajerju pa je tesno povezano z ekonomsko aktivnostjo slovenskega gospodarstva. Znižanje populacije paglavcev je ekonomijo porinilo v novo globoko recesijo in prestrašilo mednarodne investitorje.
Zdaj pa o fiskalnem pravilu. Fiskalno pravilo je bojda škodljivo vsaj iz dveh razlogov. Zadnjič sem poslušal kolega z akademije, da so izkušnje Španije s fiskalnim pravilom izjemno negativne. Španija je vnesla fiskalno pravilo v ustavo, nato pa je morala zaprositi EU za finančno pomoč, je še vedno v recesiji, stopnja brezposelnosti pa je presegla 25 odstotkov.
Drugi razlog škodljivosti sem dobil od vlade. Tako predsednica vlade Alenka Bratušek kot državna sekretarka na ministrstvu za finance, pristojna za proračun, Mateja Vraničar, sta posvarili pred sprejemom fiskalnega pravila pri nas. Po predlogu novega 148. člena ustave naj bi fiskalno pravilo stopilo v veljavo leta 2015, in to naj zahteva uravnotežen (!) proračun. Glede na slabo stanje v gospodarstvu naj bi uravnoteženje proračuna do 2015 pomenilo preobsežno zategovanje pasu. Zato so odločanje o fiskalnem pravilu preložili na maj, ko naj bi vlada pripravila nove izračune. Na podlagi teh bo vlada predlagala spremembo predloga novega 148. člena ustave in uvedbo fiskalnega pravila prestavila na 2017, ko bodo boljši časi in se nam ne bo godilo tako kot Španiji.
Vse zgornje trditve imajo dve skupni točki. Prva je ta, da govorijo o sočasnosti nekih pojavov, ki so napeljevali ali še vedno napeljujejo ljudi k vzročnim trditvam, češ da neki pojav povzroča drugega. Druga skupna točka je, da so vse velike neumnosti. Za prve tri trditve je to očitno. Vendar včasih ni bilo tako. Niso nastradale le »čarovnice«, temveč je bilo veliko črnih mačk pomorjenih zgolj zato, da ne bi bil ob njihovi prisotnosti kdo obtožen čarovništva. Zadeva je šla tako daleč, da danes na forumih najdete diskusije o tem, ali je sploh še mogoče najti genetsko čisto črno mačko.
Uveljavitev fiskalnega pravila leta 2015 NE POMENI, da moramo 2015 imeti uravnotežen proračun. Naš predlog fiskalnega pravila eksplicitno vsebuje določilo (tako imenovano švicarsko formulo), ki dovoljuje višje izdatke proračuna, ko je raven našega bruto domačega proizvoda pod trendnim. To pomeni, da v takem primeru dovoljuje deficit. Če torej Slovenija še ne bo dovolj ekonomsko okrevala, da bi lahko uravnotežila proračun, potem bo lahko imela proračunski deficit ravno zaradi fiskalnega pravila, ne pa da bi fiskalno pravilo zapovedovalo uravnotežen proračun. Nikakršen nov izračun tega ne bo spremenil.
V letu uveljavitve fiskalnega pravila mora Slovenija uravnotežiti strukturni proračunski deficit. To je deficit, ki je po neki statistični metodi očiščen vpliv cikličnih nihanj v ekonomski aktivnosti. Kaj to pomeni v številkah? Po projekcijah evropske komisije iz lanskega aprila je bil proračunski deficit Slovenije za leto 2012 ocenjen na 4,3 odstotka BDP. Od tega je strukturni deficit znašal 2,1 odstotka BDP. To pomeni, da je do leta 2015 potrebna prilagoditev proračuna v višini 2,1 odstotka in ne 4,3 odstotka BDP. V evrih je to približno 700 milijonov. Verjetno se boste z mano strinjali, da je 700 milijonov razlogov dovolj, da se v vladi poučijo, kaj vsebina predlaganega fiskalnega pravila sploh je.
Tovrstne napake so v državi, ki ima tri tedne časa za pripravo predloga ukrepov ekonomske politike in jih predložiti evropski komisiji, sicer nas utegnejo doleteti njihovi ukrepi, lahko usodne posledice. Izračuni evropske komisije kažejo, da je znašal strukturni deficit v 2011, zadnjem letu Križaničevega ministrovanja, 4,8 odstotka BDP. V letu 2012, ko je za proračun skrbel Janez Šušteršič, se je strukturni deficit skrčil za 2,7 odstotne točke, na 2,1 odstotka BDP. Govoriti mestu in svetu, da Slovenija v treh (!) letih do 2015 ni sposobna narediti niti manj kot to, kar je Šušteršič dosegel v enem letu, je nevarno. Ne gre zgolj za izkazovanje nerazumevanj osnov fiskalnega pravila, pri čemer se vsi zgolj hihitajo, temveč kaže, da ni Slovenija tista, ki tega ni sposobna, temveč je njena vlada tista, ki tega ni sposobna. Ponavljam, v treh letih manj kot lani v enem letu. Se nam stvari ne da natančno brati ali se resnično močno trudimo, da dobimo prisilno upravo? Kje je točka, ko se nehamo delati norca?!
Ne morem se znebiti občutka, da je cilj odlašanja vpisa fiskalnega pravila v ustavo dati prišepetovalcem s srednjeveško argumentacijo možnost, da predlog novega 148. člena ustave zrežejo na raven tvorbe brez pomena in učinka, ki bi mnogim omogočila, da bi se na zadolževanju države še naprej nebrzdano pasli. Če se bo koalicija končno le zavedla, kakšna napaka bi to lahko bila, predlagam naslednje. Predlog novega 148. člena ustave naj se čisto lepo pusti pri miru. Spremeni pa naj se ustavni zakon, ki določa implementacijo fiskalnega pravila. V ta zakon naj se doda ustanovitev fiskalnega sveta, neodvisnega strokovnega telesa, ki bo bdel na implementacijo fiskalnega pravila. Glede na zgoraj povedano je očitno, da ga absolutno nujno potrebujemo.
