Brez milosti me med dopustom sprašujejo, ali je moja operacija uspela ali pa še vedno poteka. Dejstvo je, da si vsakič, ko se kam odpravimo, skrbno napolnim žepe s slovenskimi evri in z njimi plačujem drobnarije. Čim bolj je oddaljen kraj, kjer uporabljam domače kovance, tem večje je moje veselje. To počnem že od nastanka slovenskega evra.
V Torinu je leta 2007 prodajalec časopisov radovedno ogledoval nove bleščeče kovance s Prešernom. Zbrano jih je proučil in ugotovil, da gre za priložnostni francoski kovanec, saj je na vidnem mestu takoj opazil napis »France«. Mi znamo pošteno presenetiti druge Evropejce. Na severnem tečaju se je prelepa finska prodajalka zazrla v zvezdo na kovancu, posvečenem partizanu Francetu Rozmanu - Stanetu. Zmedeno je pomislila, da je nastala nova Sovjetska zveza in da se je čez noč pridružila evrskemu območju. Pomiril sem jo, da se ni zgodilo nič takega in da kovanec prihaja iz republike, kjer še vedno častijo narodnoosvobodilni boj in njegove junake.
