Občutek minevanja časa brez hitenja

Tako nekako si predstavljam notranji monolog številnih, ko se te dni ozrejo na koledar, vsaj po številu telefonskih klicev za vreme sodeč. Veliko bi vas rado izkoristilo to soboto in nedeljo, morda že petek. Kot da jih prej ni bilo veliko in ne bodo tudi še v prihodnje. Morda s to napako, da bodo otroci imeli nad glavo ponedeljkov pouk in morda nekaj domačih nalog, ki jih bo treba narediti, pa verjetno nekaj učenja. Ljudje se pogosto šele ob koncu nečesa zavemo, da se res končuje, in morda dobimo občutek, da če iz zadnjih nekaj dni ne bomo izvlekli maksimuma, bomo ne vem kaj zamudili. Še tu se kaže vpliv potrošništva, torej izkoristiti, izkoristiti, porabiti, ne zamuditi. Ker če nekaj zamudimo, no, ne vem, kaj potem. Ja, so usodne reči, a težko verjamem, da bi bilo nekaj usodnega prav na zadnji avgustovski konec tedna.