Tega sploh nimamo v naši zavesti, da bi se morali na to ozirati, se paziti pred »divjimi« živalmi. No, recimo, kače so nekaj, česar se pri nas bojimo. In poglejte, koliko je sploh kačjih ugrizov in kdaj je nazadnje kdo od njega umrl. Tako da tudi kače niso resna nevarnost za nas.
Glede tega torej lahko rečemo, da živimo v varnem okolju in da se lahko brezskrbno gibljemo dobesedno povsod. Tudi na območjih z medvedom, saj se medved praviloma umakne, če nas le dovolj zgodaj zasliši ali kako drugače zazna. Gledano s stališča starosti človeštva pa smo bili še ne tako dolgo nazaj »v divjini« ogroženi – levi, na primer, so nam bili precej bližje, ni bilo treba iti daleč v Afriko. No, v Indiji še vedno vsako leto tigri napadejo in ubijejo nekaj ljudi, tam ljudje živijo s tem. Sicer pa je človek precej uspešno iztrebil večje zveri in druge živali, ki ga ogrožajo. Po drugi strani je težko iztrebiti, na primer, smrtonosne meduze v morju ali pa klope, okužene z boreliozo, pa miši, ki prenašajo smrtonosno mišjo mrzlico, komarje … Zakaj se komarjev in klopov ne bojimo kot bolj medvedov? Verjetno ima precej več ljudi težave z zastarano boreliozo kot z napadom medveda (a hkrati je res, da je precej lažje postreliti medvede kot uničiti množico klopov).
Ali imamo ljudje pravico, da pobijemo vsako žival, ki nas lahko ogroža? Kje so meje? Ali malo drugače: ali lahko povzročimo nepopravljive posledice za okolje, če iztrebimo ali zelo zmanjšamo populacijo zveri? V narodnem parku Yellowstone ugotavljajo, da se je splošno stanje okolja zelo izboljšalo, odkar so se tam spet naselili volkovi. Seveda nisem strokovnjak za to, da bi vam lahko to pojasnil, a najbrž si tega niso izmislili. Dobro, imajo srečo, da je tam veliko praznega prostora, kjer so ljudje le občasni obiskovalci in ne pasejo živine, ne obdelujejo polj in podobno. To je dejansko območje, ki je bolj kot ljudem namenjeno drugim živim bitjem. Še so taka območja na svetu, a jih je vse manj, in ko se ljudje širimo, si nova območja prilagodimo lastnim željam. Ena od teh želja pa je tudi, da nas ne ogrožajo prostoživeče živali, zato jih odstranimo, vsaj tiste, ki jih zmoremo odstraniti. Pravzaprav smo precej neusmiljeni, če tega ne gledamo s stališča ljudi, ampak s stališča naravnega okolja, ki naj bi bilo kolikor toliko življenjski prostor za vse, »kar leze in gre«.
Smo se pripravljeni vsaj nekoliko samoomejiti v svojem bivanju in delovanju v korist ostalim prebivalcem našega planeta? Tudi glede naše številčnosti? Kajti posledice bomo čutili mi, in ne tisti, ki jih bomo iztrebili.
