Tudi če bi kdaj, recimo, žled polomil obsežnejšo gozdno površino, ali pa če bi to naredil vetrolom, bi seveda izpraznjeno območje najprej naselile pionirske rastline – grmičevje in drevesne mladike – a v doglednem času bi se spet zaraslo z drevesi. Slovenija ni bila vedno tako porasla z gozdom, kot je sedaj. Kar oglejte si stare fotografije, ko je bilo marsikje golo. Ljudje so drevje posekali za drva, steljo, gradnjo … Ne samo na Krasu, tudi drugod po Sloveniji je podobno. Na marsikaterem področju so drugi materiali zamenjali les, tudi kmetuje se ne več na vsaki krčevini, ampak le na dovolj plodnih površinah. In gozd se spet širi.
Avstrija
Komisija ugotovila: Racija na Peršmanovi domačiji je bila nezakonita
