Morda s tem, da se zjutraj zdani in zvečer stemni? Ali pa, v daljšem obdobju, ko začutimo razliko v letih, ko vidimo sadove svojega dela (če ravno ves čas samo ne ležimo) ali pa ko pojemo kosilo in je pred nami prazen krožnik. Ko prevozimo pot z avtom ali kolesom, ko preberemo poglavje v knjigi. Drugače pravzaprav časa ne moremo občutiti, občutimo druge stvari, ki se spremenijo, ki jih mi spremenimo, spoznamo. Hecno, ne? Vsaj meni, filozofi bi me verjetno potolkli z argumenti. In prav to tako neoprijemljivo količino smo si ljudje lepo umerili. Ne po svoje, ker pač ne moremo spreminjati dolžine dneva in letnih časov, ampak smo te od narave dane količine uokvirili, razdelili na časovne intervale, od, ne vem, če začnemo pri sekundah, ki so vsaj v vsakdanjem življenju še nekako najbolj občutene količine, pa vse do let in stoletij in tako naprej.
Merilniki hitrosti
Večina jih radarje podpira, peščica pa vandalizira
