Prekerne oblike zaposlovanja prek podjemnih pogodb, pogodb za določen čas s trimesečnim podaljševanjem ter samostojnih podjetij mladim docela onemogočajo začetek ekonomsko samostojnega življenja, medtem ko podjetjem in javnemu sektorju zaradi popolne odsotnosti kakršnih koli mehanizmov nadzora s strani države omogočajo neprekinjeno dumpinško izkoriščanje mladih. Prekerno zaposlovanje v imenu ponudbe priložnosti mladim in pridobivanja izkušenj podjetjem in javnemu sektorju omogoča kratkotrajno in umazano izkoriščanje znanj, ki so jih mladi pridobili v dobi izobraževanja bodisi na poklicni ali univerzitetni ravni. V Sloveniji je prekerno zaposlovanje dobilo zagon s poudarjanjem fleksibilnosti na trgu dela kot način spodbujanja zaposlenosti mladih. Vendar se je liberalizacija trga dela v praksi odrazila v fleksibilnosti pri odpuščanju in usmerjanju mladih v oblike neplačanega pripravništva za pridobivanje izkušenj kot vstopnico v redno zaposlitev.
Eden izmed uzakonjenih načinov spodbujanja prekernih zaposlitev in ekonomsko negotove situacije mladih je Program usposabljanja mladih na delovnem mestu, ki ga financirata država in EU, objavljen pa je na spletnih straneh zavoda za zaposlovanje. Tovrsten program subvencionira usposabljanje mladih na delovnem mestu, ki za mlajše od trideset let lahko traja največ tri mesece. Program je zgrešen, saj mladim ne omogoča integracije na trg dela in zaposlitve. Srž problema leži v dejstvu, da program delodajalcem daje popolno svobodo pri izkoriščanju mladih. Skriti interes delodajalcev pri tovrstnih programih ni poiskati in zaposliti mladih na trgu dela, temveč izkoristiti čim večje število mladih, kolikor se le da, zaposliti pa nikogar pod pretvezo ponudbe priložnosti mladim, da se dokažejo. Takšni jalovi poskusi zaposlovanja mladih kažejo na popoln neposluh države in delodajalcev v javnem in zasebnem sektorju za zaposlitev mladih in hkrati na popolno odsotnost ekonomskih znanj pri pisanju zakonov. Obenem izkoriščanje mladih s prekernim zaposlovanjem kaže na etično in moralno zablodo slovenske družbe, ki z neukrepanjem agonijo zaposlovanja mladih celo spodbuja.
Večina slovenskih delodajalcev pogosto tarna nad neznanjem in neizkušenostjo mladih kot oviro za zaposlovanje. Takšna trditev je daleč od resnice. Dvomim, da ima v EU še katera država več talenta in znanja na prebivalca od Slovenije, kar tudi jasno dokazujejo uspehi mladih slovenskih podjetnikov na portalih, kot je Kickstarter, in izjemni uspehi slovenskih znanstvenikov v tujini, ki so zaradi neizobraženosti večine prebivalstva in politikov v Sloveniji pogosto spregledani. Obenem se slovenski učenci na mednarodnih testih matematike in naravoslovja konsistentno uvrščajo med vrhnjo skupino držav skupaj s Švico, Avstralijo in Dansko. Spomnimo se, da so se na drugi strani slovenski delodajalci in menedžerji iz zasebnega in javnega sektorja, ki danes mlade izkorišča s prekernim zaposlovanjem, v študiji OECD Literacy in the Age of Information iz leta 2000, ki je merila obseg znanj, veščin in talentov v informacijski družbi, odrezali zelo slabo. Kar dve tretjini sta se uvrstili na dno informacijske pismenosti, medtem ko jih je le 5 odstotkov doseglo ustrezno raven pismenosti za informacijsko dobo. Na Švedskem se je na to raven zavihtel že vsak četrti menedžer.
Kako torej presekati prakso prekernega zaposlovanja in mladim omogočiti ekonomsko trdno in svetlo prihodnost na trgu dela? Prvič, potrebna je enotna pogodba o zaposlitvi, ki izenači zaposlitve za določen in nedoločen čas. Drugič, država mora vzpostaviti in učinkovito izvajati sistem, kjer morajo podjetja mlade, ki jih vzamejo na usposabljanje, zaposliti po enotni zaposlitveni pogodbi. Država mora subjekte, ki kršijo delovno zakonodajo, preganjati po vzoru učinkovitosti davčnih uradov v švicarskih kantonih, in izterjati kazen ki bo dovolj visok signal, da se vsak poskus izkoriščanja mladih nemudoma visoko kaznuje. In tretjič, zloglasni Zujf je treba spremeniti, da bo mladim omogočil zaposlovanje na področju šolstva, zdravstva, pravosodja in drugih področjih, ki resno potrebujejo znanja, svežo energijo in motivacijo, ki bo nadomestila negativizem in pesimizem. Oboje že od osamosvojitve naprej trosijo razni politični povzpetniki, ki s svojimi neznanji in pomanjkanjem izkušenj iz tujine hromijo učinkovitost javnega in zasebnega sektorja. Zaposlovanje mladih je v navzkrižju z interesi tovrstnih iskalcev rent, saj na njih meče slabo luč in bi jim onemogočilo črpanje prikritih rent tako od davkoplačevalcev kot tudi od mladih.
