Roke se s težavo poskušajo krčevito oprijeti nečesa, kar se znova in znova zmečka v oprijemu. Pogled zaznava premikajoče se črne sence oseb, ki se občasno prelivajo v vrtince neprijetnih, zamolklih mavričnih odtenkov. Ena od senc se približuje. Tesnoba se poglablja. Iz grla se v prostor širi tiho ječanje, občasno napol glasni kriki. Kaj se dogaja? Kdo sem? Možgani ne zmorejo več smiselno interpretirati dogodkov v okolici. Edino, kar se v njih še oblikuje, je nedoločljiv občutek, mešanica strahu, groze, nemoči in trpljenja. Občutek, ki veleva nečemu, kar sem še včeraj občutil kot svoje telo, naj pobegne. Zato roke obupano grabijo, poskušajo raztrgati rjuho, noge pa se premikajo proti robu postelje, da bi odšle ... Nemir. Delirij.
Delirij je motnja v delovanju možganov. Najpogosteje se pojavlja pri osebah v zadnjem obdobju življenja, za katero je značilno usihanje, tudi usihanje možganov. Usihajoči možgani niso več sposobni prilagajanja. Njihovo delovanje še zadošča vsakodnevni rutini. Ob nepričakovanih dogodkih (bodisi v okolici bodisi znotraj telesa) se ne zmorejo več prilagoditi, ne »razumejo« dogodkov, »zmedejo« se, njihovo delovanje postane popolnoma neorganizirano. Delirantna oseba ima zato privide (vidi, česar v okolici ni) in blodnje (dogodke v okolici interpretira nepravilno). Prividi in blodnje so neprijetni, grozljivi, delirantno osebo je zato strah, želi pobegniti iz grozljive situacije in je nemirna.
Delirij se zlahka pojavi tudi v procesu umiranja, saj je delovanje ugašajočih možganov hudo okrnjeno. Ko je umiranju pridružen delirij, govorimo o nemirnem, trpečem umiranju. Zakaj so nekatera umiranja nemirna? Kaj sproži delirij v procesu umiranja? Zelo pogosto ga sproži neustrezna oskrba umirajočega.
Ko bom umiral, ne bom imel več interesa za hrano in tekočino. »Zaradi lakote in žeje pa ne sme umreti,« bodo morda razmišljali moji bližnji. »Dajte mu infuzijo, tekočino in hrano lahko dobi v žilo.« Si predstavljate, kakšno obremenitev bo mojemu ugašajočemu srcu, ki bo še komaj zmoglo potiskati kri po žilju, povzročil dodaten liter tekočine iz infuzije? Menite, da bo pokvarjen motor avtomobila ponovno začel delovati, če boste v rezervoar natočili še 20 litrov goriva? Moje ugašajoče srce bo zaradi infuzije le dodatno obremenjeno, še slabše bo delovalo. Tekočina bo zastajala v tkivih, ki bodo otekala in bolela. Ugašajoči možgani bodo »pregoreli« v želji, da bi razvozlali vse nelagodne občutke, ki bodo povzročeni z nepotrebno dodano tekočino. Moje roke se bodo krčevito začele oprijemati nečesa, kar se bo znova in znova zmečkalo v oprijemu, pred očmi se bodo črne sence oseb prelivale v vrtince neprijetnih zamolklih barv … Delirij.
Ko bom umiral, bom neenakomerno dihal, saj bodo moja dihala ugašala. »A kar brez kisika ga bomo pustili?« se bodo glave obračale k patronažni sestri. Premestitev v bolnišnico, namestitev cevke s kisikom pod nos, merjenje vsebnosti kisika v krvi … Veliko informacij za normalno delujoče možgane, mnogo preveč informacij za ugašajoče možgane v procesu umiranja. Moje roke se bodo začele krčevito oprijemati nečesa, ki se bo znova in znova zmečkalo v oprijemu, iz grla se bo v prostor širilo tiho ječanje, občasno napol glasni kriki … Delirij.
Kaj pričakujete od laboratorijskih analiz moje krvi, ko bom umiral? Normalne izvide? Menite, da boste z medicinskimi ukrepi, ki bodo namenjeni normalizaciji odstopajočih krvnih vrednosti, preprečili mojo smrt? Zakaj diagnostične meritve, ko bom umiral? Zgolj zato, da bi mi povzročali bolečine in po nepotrebnem vznemirjali ugašajoče možgane z aktivnostmi, ki jih ne bodo več razumeli, da bi v procesu umiranja doživel delirij?
Ko bom umiral, delirija ne bo sprožal le »nemir« v okolici (neustrezna oskrba), temveč tudi »nemir« v mojem telesu (bolečina in oteženo dihanje). Interpretacija ter razumevanje bolečine in oteženega dihanja bosta za ugašajoče možgane prevelik zalogaj (podobno kot bodo za ugašajoče možgane prevelik zalogaj hrup in številni ljudje v moji okolici). Možgani bodo zmogli zaznati bolečino in oteženo dihanje le kot neopredeljiv moteč občutek, ki bo v možganih, prej ali slej, povzročil vsesplošno zmedo, delirij. Prepoznava ter lajšanje bolečine in oteženega dihanja pri umirajočem sta zato pomembna ukrepa, ki omogočata spokojno umiranje.
Všeč so mi zgodbe s srečnim koncem, zato si želim, da se bo srečno končala tudi zgodba mojega življenja. Ko bom umiral, si želim, da mi bodo bližnji opora v trenutkih morebitne negotovosti, da bodo poskrbeli za mir, ki ga bo moje ugašajoče telo potrebovalo za počitek, da bodo z dotikom, bolj kot z besedami, z menoj delili radost in hvaležnost, da smo lahko bili skupaj. Želim si, da mi bodo kapljice hladne vode osvežila suha usta. In želim si, da mi bodo lajšali morebitne bolečine in oteženo dihanje.
So tudi vam všeč zgodbe s srečnim koncem? Zaupajte to svojim bližnjim. Še bolje bi bilo, da svoje želje in prepričanja zapišete. Da se bo tudi vaša življenjska zgodba srečno zaključila.
