Živo se spominjam, kako nenavadno se mi je kot otroku zdelo, ko sta hodila (ali šla samo enkrat?) očetova mati in oče v sedemdesetih septembra za en teden na morje v Strunjan. Septembra? Strunjan? Za en teden? Na morje? V svoji privilegiranosti, ki se je niti malo nisem zavedal, sem imel drugačno predstavo o morju: tja se gre vsaj za tri tedne, julija ali avgusta, in sicer taborit na jug Istre, z veliko družbo. Septembra pa je čas za šolo, za dolge hlače in puloverje, za novi začetek ali vsaj sveže obrnjen list, za zaobljube marljivega sprotnega učenja, redne vadbe inštrumenta, zdravega ritma spanja s pravočasnim odhodom v posteljo, zgodnjim vstajanjem in, kot se je pisalo včasih v šolskih spisih, še bi lahko naštevali. Skratka, čas za začetek civiliziranega in odgovornega, resnega življenja, do naslednjih počitnic.
dovoljenja
Bodo avtomatično legalne tudi skrajno nevarne črne gradnje?
