Dve leti kasneje sem poletni počitniški teden preživel z bratrancem Matjažem na samotni gorski kmetiji blizu Ribnice na Pohorju, družinski domačiji strica Borisa. Lepo, a trlo me je domotožje. Vsaj na začetku nisem – razen Matjaža – namreč ničesar razumel. Tiste dni je umrl Elvis Presley. Borisova svakinja, teta Olga, tudi tam na počitnicah, je ob tej radijski novici jokala kot dež ves dan. Nisem razumel, od kod ta žalost – saj je bil vendar Elvis že star, dvainštirideset let, in stari ljudje pač umirajo, ne? Ampak ni bilo to glavni vir nerazumevanja. To je bila pohorska govorica tamkajšnje družine, ki sem jo začel vsaj malce razvozlavati šele zadnje dni svojega – sicer v vsem drugem čudovitega – pohorskega tedna. Drugo leto je bilo že precej lažje.
nove stranke
Je Vladimir Prebilič novi ali stari obraz?
