Prva katastrofalna napaka je nemška manična obsesija z varčevanjem, ki jo je vlada Merklove leta 2010 udejanjila v obliki fiskalnega pakta in ga v obliki fiskalnih pravil vsilila vsem članicam evrskega območja. Nemška vlada je kot svojo verzijo v ustavo zapisanega fiskalnega pravila uveljavila tako imenovano dolžniško zavoro, ki omejuje strukturni primanjkljaj na 0,35 odstotka BDP (to pomeni, da se lahko letno država zadolži le za 0,35 odstotka BDP). V praksi je to pomenilo, da je nemška vlada od leta 2010 stremela k tako imenovani črni ničli (ničelnemu ali pozitivnemu proračunskemu saldu) in v času, ko je imela zgodovinsko najnižje in realno negativne obrestne mere na svoj dolg, omejevala investicije v prometno in socialno infrastrukturo.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo