Pa je res tako hladno? Največ škode naredi govorjenje na pamet. Tudi pri vremenu, na nekaterih drugih področjih pa je škoda seveda še večja. Naravoslovci, fiziki, kar meteorologi v svoji osnovi smo, svoje sklepe, trditve ustvarjamo na podlagi izmerjenih dejstev. Številke povedo neusmiljeno resnico, ne moremo jim oporekati z nekim »zanesljivim« spominom. Kajti človeški spomin je vse prej kot zanesljiv, o tem bi znali psihologi povedati marsikaj.
Letošnji april in prva tretjina maja sta skoraj vzorčen primer povprečnih razmer v tem letnem času. Povprečna dnevna temperatura za zadnjih 30 dni odstopa le za nekaj desetink stopinje. Hrvaški turistični delavci so pred leti za svoj slogan uporabljali stavek »Mediteran, kot je nekdaj bil«. Naj mi ga dovolijo parafrazirati: »April (ali maj), kot je nekdaj bil!« Fenološki razvoj (razvoj rastlin) je letos malo počasnejši kot prejšnja leta, a prejšnja leta so bila zvesta slika globalnega segrevanja. Številke tudi kažejo, da je količina padavin za to obdobje letos prav blizu povprečju, le na nekaj merilnih postajah izstopa predvsem v pozitivno smer, saj smo že imeli nekaj nalivov, ki jih v enem letu seveda zaznamo, v dolgoletnem povprečju pa se skrijejo.
Nekako tako je torej vreme potekalo pred tridesetimi, štiridesetimi leti ali še prej. Seveda smo tudi takrat beležili leta, ki so izstopala, tako v toplejšo kot v hladnejšo stran, a taka je pač narava vremena. Povprečja skorajda ni, so le manjša in večja odstopanja od njega. Zato prosim vse, ki se spomnite, da so »včasih za veliko noč že nosili dokolenke«, naj prej preverijo podatke, katero leto je morda res bilo tako toplo, in najbrž je bila takrat velika noč bolj pozno aprila. Tudi sneg ali zmrzal za prvomajske praznike ni stalni bavbav, se pa tudi jaz spomnim, kako je pozeba »požgala« mlado bukovo listje prav za 1. maja. Ampak samo enkrat. Tako je pri vremenu, a tudi na drugih področjih sem privrženec številk, ki so bile izmerjene, preverjene, sem privrženec dejstev, ki jih je mogoče preveriti in si jih zato ne more vsak tolmačiti na svoj, sebi prirejen način. Ko boste kdaj izrekli neko trditev, se prej vprašajte, ali stoji na trdnih temeljih.
V Sloveniji smo glede tega res preveč tolerantni. Vreme je pri tem še najbolj nedolžen primer, saj ne bo velike škode, če boste hoteli uveljaviti svoj prav na podlagi nekih splošnih mnenj, za katerimi ni objektivne podlage. Lahko pa nekomu, tudi nepoznanemu, z nepreverjeno trditvijo naredite nepopravljivo škodo. In prav v tem je bistvo slovenskega frazema »Beseda ni konj«. Tu moram dati še kako prav krščanskemu nauku, ki pravi: »Ne delaj drugemu, česar ne želiš, da bi naredili tebi.« Ali nekako tako. Tega bi se morali pogosto spomniti.
