Ekonomisti že dolgo vemo, da BDP ni ustrezno merilo družbene blaginje. Ni namreč nujno, da ljudje ob višjem dohodku dejansko tudi bolje živijo. Zato kazalec BDP popravljamo za obseg sive ekonomije, negativne zunanje učinke na okolje, deleže v razdelitvi in breme dolga. Neregistrirana dejavnost namreč povečuje blaginjo ljudi. Pri okolju škodljivi proizvodnji nastane razkorak med zasebnimi in družbenimi stroški v višini eksternalij. Ob večji neenakosti v razdelitvi dohodka imajo ljudje občutek, da kljub povečanju BDP živijo vedno slabše. In ne nazadnje tudi zadolževanje z namenom večje potrošnje pozitivno vpliva na BDP, toda pogosto na račun prihodnjih generacij. Zaradi naštetih razlogov se danes namesto BDP kot merila blaginje vse bolj pogosto uporabljajo drugi indikatorji.
Eden izmed bolj kompleksnih je tudi indeks družbenega napredka (Social Progress Index). Ta vsebuje različne indikatorje napredka, združene v tri vsebinske sklope (potrebe, dobrobiti, potenciali). Najvišje na lestvici držav se nahajajo Nova Zelandija, Švica in Islandija. Gre za države, ki dosegajo visoke ocene na vseh treh področjih. Sledijo skandinavske države, Nizozemska, Kanada in Avstralija. Slovenija se je na lestvici, kot rečeno, uvrstila na relativno visoko, 18. mesto. Najboljše rezultate smo dosegli pri dostopnosti do vode, osnovni medicinski oskrbi, elementarnem znanju in osebni varnosti. Glede na države s primerljivo ravnijo dohodka imamo največ težav s pomanjkanjem razpoložljivih in dostopnih stanovanj, samomorilnostjo in majhnim številom globalno konkurenčnih univerz. Primerjalno nadpovprečne rezultate dosegamo pri svobodi izbire, stopnji kriminalitete, biodiverziteti in socialni mreži.
Načeloma je za države z višjo ravnijo dohodka značilna tudi višja stopnja družbenega razvoja. Toda ne vedno. Na lestvici se na prvem mestu nahaja Nova Zelandija (25.857 ameriških dolarjev na prebivalca) in najnižje Čad (1870 dolarjev na prebivalca). Toda Nova Zelandija se glede na dohodek nahaja šele na 25. mestu, zadnja država na lestvici (Čad) pa ne spada med države z najnižjim dohodkom. Obenem je v državah, bogatih s surovinami (na primer Kuvajt), indeks družbenega napredka relativno nizek glede na višino dohodka. Obstajajo tudi države z relativno nizkim dohodkom na prebivalca, ki so uvrščene relativno visoko na lestvici. Na primer Liberija z znatno nižjim dohodkom ima bistveno višjo raven družbenega napredka od Čada. Tudi odnos med dohodkom in družbenim napredkom se spreminja z rastjo dohodka. Pri nižjih ravneh dohodka se razlike v dohodku mnogo močneje odražajo v družbenem napredku kot pri višjih dohodkih. Pri višjih prihaja do padajočih donosov zaradi okoljskih in socialnih izzivov. Zgornji primeri kažejo, da rast ni zadosten pogoj za hitrejši družbeni napredek. Obenem nekateri elementi družbenega napredka povratno povečujejo učinkovitost in produktivnost. Da bi izločili vpliv BDP na družbeni napredek, avtorji indeksa analizirajo izključno neekonomske dimenzije družbene uspešnosti. S tega vidika indeks odstopa od dosedanjih razvojnih kazalcev (na primer HDI), ki praviloma kombinirajo ekonomske in socialne indikatorje.
Indeks družbenega napredka ima določene pomanjkljivosti. Njegovo merjenje je namreč podobno merjenju globine morja. Med vsemi strokovnjaki niti dva ne bosta izmerila enake globine. Problem je v vsebinski opredelitvi in načinu merjenja. Poskušamo videti tisto, kar bomo merili. Ena od dobrih lastnosti indeksa je, da upošteva kakovost outputa. Na primer v javnem zdravstvu cene storitev pogosto niso poznane, zato se pri merjenju BDP osredotočamo na inpute (izdatki za zdravstvo). V izračunu BDP tako morebitnega dviga kakovosti storitev v javnem sektorju ne zaznamo. Prav zaradi tega avtorji indeksa družbenega napredka poudarjajo raven zdravja državljanov in ne deleža javnih izdatkov za zdravstvo.
Indeks podaja vrednostne sodbe o tem, kaj je pomembno za družbeni napredek. In prav je tako. To se namreč izkaže za njegovo glavno prednost. Sodobna ekonomija je namreč skozi uporabo matematičnega formalizma etična vprašanja potisnila v ozadje. Skozi svoj evolucijski razvoj v smeri današnje ekonomike je postala, predvsem njen ortodoksno-neoklasični del, vrednostno izpraznjena. Sodobni ekonomist zato ne more odgovoriti na moralne izzive, ki so povezani z bogatenjem, revščino in razdelitvijo dohodka. Posledično ekonomisti kot najboljše merilo družbenega napredka še vedno izpostavljamo predvsem BDP. Tukaj ne gre za vrednostno sodbo, ampak za opredelitev vrednosti proizvedenih dobrin. Ekonomisti danes ne znamo odgovoriti na vprašanje, kakšna je dobra družba. Prav zaradi tega nam je lahko indeks družbenega napredka v pomoč. Ob tem bi bilo treba razmejiti med stanjem družbene popolnosti in izvedljivosti. Prvo posega na področje utopije, drugo upošteva institucionalni ustroj in omejitve neke družbe. Družba mora omogočiti zadovoljitev osnovnih človekovih potreb in pogoje za kakovostno življenje državljanov, ki lahko v celoti izkoristijo svoj potencial. Zato potrebujemo predvsem inovativno in solidarno družbo.
Kljub krizi je Slovenija primerjalno gledano še vedno bogata država. Je članica kluba OECD, katerega članice so najbolj bogate države sveta. Tudi po indeksu človekovega razvoja se uvrščamo med najbolj razvite. Relativno visoka uvrstitev Slovenije na lestvici družbenega napredka je v določeni meri nad pričakovanji. Toda Slovenija prav danes potrebuje takšne etapne zmage. Zaradi nas samih. Za negotovo državo je namreč izboljšanje samopodobe ključ do povrnitve njene izgubljene samozavesti.