In čisto vse, dobesedno vse morajo ročno zvleči v hiše. Od novih strešnikov, s katerimi bodo prekrili preperele strehe, do krst, v katere bodo položili svoje mrtve. Nad posteljo visi bogat lestenec. Napihali so ga steklarji v Muranu. Precej bohoten je, a prav nič prostaški. Kot to mesto. Obilje žlahtnih kamnov, dragocenega lesa, bleščečih kovin. Pročelja palač so izrezljana kakor toaletna mizica spogledljivega dekleta. Vse skupaj že stoletja liže morje. S tisočerimi slanimi jeziki. Opominjajo nas, da je vse minljivo. Morje temu mestu daje življenje, a mu ga čisto počasi tudi jemlje. Nekoč bo res konec te neskončne lepote. Ampak zdaj je še tu in z njo se lahko spogledujem na vsakem koraku. V Benetkah sem.
Prometna varnost
Zaskrbljujoče: Trikrat več mrtvih motoristov kot leta 2023
