Poleti se vse dogaja na cestah. Razmere na cestah so najbolj brana obvestila vsakega od nas. Na cestah se znajdemo v treh tipičnih situacijah.
Prva situacija je mnogim poznana. Mudi se vam in radi bi čim hitreje premagali razdaljo od točke A do točke B. Lahko da tudi kršite zgornjo omejitev hitrosti, ampak to je pač vaša stvar. Levi pas je za vas svoboda. Levi pas vam predstavlja odprt pogled. In zgodi se vam popolna blokada. Zabasan levi pas. Vsi živi so na njem. Kot da desnega pasu nihče ne opazi. Popolna ignoranca in popolna slepota. Trobite, blendate in preklinjate. Obsojeni ste na eno posrano vožnjo v koloni. Dan je dokončno pokvarjen.
Tudi druga situacija vas spremlja nonstop. Lepo vozite po levem pasu in naenkrat za vami ena mrcina, ki dobesedno sili v vas. Vam hupa. Vam blenda. V vzvratnem ogledalu vidite penastega voznika. Potem zapelje na desni pas in naenkrat je pred vami. Zavre, vi skoraj trčite vanj. On potegne in spet zavre. Pokaže vam sredinca in maha z njim, kot da gre za božji prst. V ogledalu vidite, da se neizmerno zabava, se vam reži in vam skoraj kaže osle.
Tretja situacija je komična. V mestu se pred vas postavi vozilo z oznako L. Kaj hujšega. Nabasali ste na avtošolo. Totalna zmešnjava. Avto crkne. Avto poskakuje. Stoji na mestu in vi ne morete nikamor. Zagozdi se v ozki ulici in zadeva je nerešljiva. Ne morete niti naprej niti nazaj. Totalen brezup. Odtrga se vam. Hupate in žugate. Pošiljate ga v tri krasne. Z obveznim dodatkom, da gre ziher za neko bejbo, ki nima pojma. In obvezno končno ugotovitvijo, da ni čudno, da je toliko nesreč. Saj takšni res ne bi smeli nikoli dobiti izpita. Če so ga že dobili, so ga pa zagotovo kupili.
Vse tri situacije so nekaj običajnega. Del jedilnika vsakega, ki je veliko na cesti. In obenem prispodoba dogodkov v naši deželi. Politike z vsemi njenimi pojavnimi oblikami. To, da je levi pas ves čas zabasan, je posledica preprostega dejstva, da desnica ves čas sili na levi pas. Z Janezom Janšo na čelu. Po eni strani je tako in tako skoraj vsa desnica bivša levica. Njen najbolj ortodoksen del. Po drugi strani pa desnica ves čas zajebava levico. Kaj boljšega kot to, da se postavi na njihovo pot. Njen pas. Temu se banalno reče metanje polen pod noge, mi pa to vsakodnevno doživljamo kot oviranje na prehitevalnem pasu.
To, da vas nekdo še prehiteva po desnem pasu in potem sili v vas, vam kaže vse živo in vam psuje vse živo, pa je le pojavni eksces te neskončne igre, ki jo imajo tako radi v največji stranki z ljubljenim vodjo na čelu. Če le morejo, se iz vas dobesedno delajo norca. Vas drkajo v glavo. Se vam režijo v ksiht in pred vašimi očmi delajo totalne norosti. Čiste absurdnosti in podlosti. Te dni to doživljamo skozi imenovanje Uroša Urbanije za direktorja nacionalke. Prav vidim vse te tipe v programskem svetu, kako se nam režijo in nam kažejo sredinec v vzvratnem ogledalu. Kako si na naš račun pripovedujejo mastne vice in šale. Se držijo za trebuhe, da ne počijo od smeha, ko govorijo, kako so nas zjebali. Pohodili kot pločevinko pira. Pohodili vse nas, ki smo gojili še malo upanja, da tako daleč pa res ne bodo šli. Seveda so šli. In še bodo šli. Desetkrat, če se tako zahteva od njih.
Avtošola pa nam mora dati misliti. Vsi smo bili na začetku, preden smo začeli voziti po levem pasu, trobiti, blendati, kazati sredince in izsiljevati, navadni začetniki. Preplašeni gušterji. Najraje bi odnehali prej, preden smo sploh resno začeli. Kaos na cestah je bil za nas začetnike grozljiv, neobvladljiv in strašljiv. In danes se ena velika avtošola vozi pred vsemi nami. Sliši na ime Vlada Slovenije. Dobili so krmilo države v roke, čeprav mnogi še nimajo izpita. Tudi Robert Golob se je šele vpisal v tečaj avtošole vladanja. Ni jim niti čisto jasno, ali vozijo avtomatika ali manualca, ali točijo dizla ali bencinarja in ali se napajajo kot hibrid oziroma električno vozilo. Za večino voznikov je vse novo in ni čudno, da delajo napake. Da jim crkuje avto in ostajajo nemočni v ozkih prometnih grlih. Uporabljajo napačne smerokaze in prepočasi speljujejo na križiščih. Sunkovito zavirajo in vozijo pod omejitvami. Ko jih prehitite, vidite, kako krčevito držijo volan, kako ne vidijo ničesar okoli sebe in kako se potijo. Švicajo sto na uro.
Pred nami je preprosta dilema. Ali jim bomo težili ali pa jim bomo pomagali. Jih razumeli, da se učijo. Da šele nabirajo praktične ure po tem, ko so opravili teorijo in dali skozi zdravniški pregled. Da še niso opravili niti nočne vožnje in še manj relacijske. Skratka, da so začetniki, ki jim ni lahko.
Odločitev je v vaših glavah. Veliko bo odvisno tudi od vseh avtošolajočih. Če nam bodo vsi z oznakami L na strehah ali zadkih pokazali, da se zavedajo, da so začetniki, bodo dobili naše simpatije. Če pa nam bodo že jutri začeli kazati sredinca in nam trobili ter blendali, so na dobri poti, da izpita nikoli ne dobijo v roke. Lahko ga bodo le kupili pod mizo in maestralno zavozili …
