Čudeži, ki jih je opravil Jezus, so v Bibliji dovolj podrobno opisani. Toda po njegovi smrti oziroma po ponovnem oživljanju se je zadeva z njegovimi zemeljskimi čudeži končala. Srečo je imel, da mrtvih tedaj niso upepeljevali, kajti tedaj ne bi mogel »od mrtvih vstati«. Po oživljanje se je, brez razlage načina potovanja, odpravil v Nebesa. Če je tudi tam delal čudeže, ni poročil. Res je, da katoliška veroizpoved na veliko razglaša svoje izbrane vernike za svetnike. Pogoj je, da morajo še za življenja opraviti kakšen čudež za posmrtni vstop v svetniško posvečeno družbo. Toda to niso Jezusovi čudeži. Tako je Jezus po odhodu na novo lokacijo prenehal igrati vlogo zemeljskega čudodelnika, saj ga slavijo zaradi biblijskih dogodkov. Res je, da pravi verniki pričakujejo njegov ponovni prihod, da jih bo pravično razporedil po nebeških predalih oziroma »sodil živim in mrtvim«. Tukaj tudi pekel umeščam v nebeški predal, saj je tudi ta lokacija izum verske resnice.
Po tem uvodu bi lahko sklepali, da novih Jezusovih čudes ni več. Toda to je zmotno mnenje. Njegov vpliv je še tako močan, da meji na čudeže. Naštel bom dva.
V Annecyju, biseru francoskih Alp, je sredi belega dne temnopolti bradati možakar v parku z nožem napadel družino s štirimi majhnimi otroki (eden je bil še v vozičku) in vsi so kot po čudežu, čeprav poškodovani, preživeli napad. Pri tem podivjanem napadu je možakar kričal v arabščini in so ga policisti prej obvladali, preden je do konca opravil svojo namero. Splošno prepričanje je bilo, da je napadalec z Bližnjega vzhoda, verski fanatik in da je kričal »Alah je velik«, seveda v arabščini, saj v francoščini ga Alah ne bi razumel. Pri preiskavi so izvedeli, da je možakar Abdalmasih Hanoun, enaintridesetletni državljan Sirije, ki je zahteval status begunca v Franciji. Sojen bo za tipičen zgled terorizma.
E, tu nastopa zdaj Jezus oziroma spomin nanj in Hanouna niso obsodili. Vas zanima, zakaj?Možakar med napadom ni vpil »Alah je velik«, temveč »V imenu Jezusa Kristusa« in je kristjan. No, če je kristjan, je zadeva čisto drugačna in sodnica je sklenila, da v tem primeru ni elementov terorizma. Novinarji, ki so obveščali o tem primeru, so zapisali, da je to bil zadnji Kristusov čudež. Pa ni.
Veliko hujša zadeva se je dogajala v Keniji. Pri prejšnjem Kristusovem čudežu ni bilo mrtvih (samo nekaj ranjenih), v kenijskem primeru pa je mrtvih vsaj tisoč ljudi. Pripadniki verskega kulta so sledili sveti besedi Paula Mackenzieja Ntenga, voditelja mednarodne cerkve Dobre novice (Good News), ki je svoje sledilce spodbujal k stradanju, saj bi le z odrekanjem hrani in vodi lahko dosegli nebesa. Tam bi srečali Jezusa Kristusa in se s tem izognili nedoumljivi poslednji sodbi. Nteng je razlagal, da samo v trpljenju lahko dosežeš raj. Propagiral je tudi odklanjanje pošiljanja otrok v šolo, saj Sveto pismo ne priznava izobraževanja.
Tristo mrtvih pripadnikov sekte so že izkopali in ugotovili, da so razen stradanja umirali tudi zaradi davljenja in pretepanja. Po nepopolnih podatkih jih še šeststo čaka pod zemljo. Če so res srečali Jezusa Kristusa, ni poročil. Kaj vse zmore Nteng z dobrim prepričevanjem, saj je po lastni trditvi bil priča prikazovanju Jezusa! Upajmo samo, da je to zadnji Jezusov nebiblijski čudež.
No, ko smo že pri čudežih, bi omenil še enega. Zame osebno je čudež, ki ni v nobeni povezavi z Jezusom, da slovenska katoliška cerkev, ki je kolaborirala z okupatorjem, sedaj uprizarja »maše za domovino«. Čigavo?
Sicer pa menim, da bi bralci tega besedila za moj milozvočni izraz čudež našli bolj ustrezno besedo.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
