V zvezi s prispevkom z zgornjim naslovom (Dnevnik, 8. junija) in razpravami v javnosti se pojavljajo ocene, da širitev nekaterih najbolj obremenjenih odsekov avtocest v Sloveniji ni v smislu ideologije trajnostne mobilnosti. Celo prometni strokovnjaki ocenjujejo »da avtocest ne moremo širiti v nedogled«.
Ta izjava je milo rečeno zelo čudna, ker v Sloveniji še nikoli nismo razširili nobene avtoceste iz osnovnega profila štiripasovnice v šestpasovni profil in da so bili sedanji »pregoreli« odseki avtocest načrtovani in zgrajeni pred 25 do 55 leti; denimo, zahodna obvoznica Ljubljane je bila zgrajena leta 1981, načrtovana pa že v 70-ih letih prejšnjega stoletja.
Upravičenost izgradnje avtocest se je ugotavljala za obdobje 20 let. Za to obdobje so se izdelale projekcije rasti prometa, za katerega so bile načrtovane. Torej je starost avtocest v Sloveniji v glavnem že krepko preko tega obdobja načrtovanja, nekatere že kar nekaj desetletji. V tem času od načrtovanja do danes so se pri nas in v svetu zgodile velike spremembe, ki so bistveno vplivale na obremenitev naših avtocest in niso mogle biti upoštevane pri načrtovanju.
Naj naštejem le nekatere: Slovenija je postala samostojna država; odprla se je železna zavesa proti vzhodu; Luka Koper je postala vse bolj pomembno jadransko pristanišče; zaradi novih avtocestnih povezav s sosednjimi državami se je močno povečal cestni promet; standard prebivalstva se je povečal; in nenazadnje, gospodarska rast, ki z enako stopnjo povečuje letno rast prometa, je bila vse večja.
Vse to je pripeljalo do »pregorevanja« nekaterih avtocestnih odsekov. Na vse to je stroka opozarjala že pred leti, vendar v politiki ni bilo odziva na to. Prevladovalo je mnenje, da ne bomo več vlagali v beton in asfalt, ampak le v »mehke« smeri razvoja. Vse težje pa bo urejati (širiti) avtoceste, saj bodo, pri že tako vsako leto bolj motenem prometu, motnje pri gradnji še večje.
Lepo se slišijo pravljice sociologov o tem, kako bo trajnostna mobilnost rešila vse prometne zagate. Nekateri govorijo, da bo čez 50 let mobilnost povsem drugačna kot danes. Kaj pa do takrat? Ideologija trajnostne mobilnosti vidi rešitev v spreminjanju navad Slovencev z vzgajanjem, prepovedmi, omejitvami in velikimi podražitvami vožnje z osebnim avtomobilom. Ob tem se mi vedno pojavi slika japonskih podzemnih železnic, kjer imajo posebne uslužbence, ki potiskajo ljudi v prenapolnjene vlake.
Ali bodo avtoceste v trajnostni mobilnosti samo za bogate izbrance? Pojavljajo se čudne ugotovitve, da nekdo, ki ima avto za 100.000 evrov, ravno tako stoji v kolonah kot navaden državljan z avtomobilom za 10.000 evrov. Je pa res, da sta oba enako prispevala za avtoceste skozi bencinski tolar in cestnino – ne glede na vrednost avtomobila.
Metod Di Batista, Ljubljana
