Zoprn klub
V K4 že dolgo ne hodim. Občasno sem prišel dol in iz njega odhajal z rekordnimi brzinami. Čeprav je bil moment, ko je vodstvo kluba pred nekaj leti (ko se je osnovna techno scena itak že upehala) oklicalo strikten prehod na elektroniko, kratkovidno ozek (elektro zna biti za poslovanje šanka smrten) razlog ni bila glasba. Ker mi zna biti elektronika povsem všečna. Ne, K4 je bil enostavno zoprn klub. Tehnologija zabave je bolj kot v prenekaterem zasebnem prostoru neprijazna in brez stila. Cene pijače so bile visoke, spoštovanje kadilskega zakona pa bolj rigorozno kot v UKC in za uporabnika ponižujoče. V kadilnico, ki so jo naredili na dvorišču kluba, nisi mogel odnesti pijače, ampak si jo moral pustiti na polički pred izhodom, kar je pomenilo, da te potem, ko si se vrnil, nemalokrat ni več čakala. Urbano in progresivno? Ne se hecat! Zagatno je torej to, da je bližnja mi žurerka splošne prakse na rob dogajanj minulega tedna mirno izjavila: »Boljše enkrat Dvanajstka kot trikrat Štirka.« Da je K4 zgubil ugled in pomembnost. Na dosegu. Poznam tudi ljudi, ki so vanj hodili. Kolonija elektroničarske mladeži, ki blago spominja na podobno dogajanje na kakem Dunaju, je tamkaj enkrat ali dvakrat na mesec porajala na višjem nivoju, ob izbornejših didžejih, in če čigav, je bil K4 zadnja leta njihov. In samo oni so tudi bili privlačnost kluba. Scena, zaradi katere se je o klubu občasno kaj zaslišalo. A kakršen koli že je klub K4 v zadnjih letih bil, je zabavnost minulotedenskih dogajanj, ko se je podpisovala peticija za njegov večni obstoj, v tem, da je izrazito opozorila na dogajanje v študentski organizaciji. Torej v firmi, ki ima 4,5 milijona evrov letnega proračuna, ki je ustanoviteljica zavoda K6/4, ki se ga dolži za 400.000 evrov primanjkljaja, ter lastnica prostorov, v katerih je klub, pri čemer je to, ali je izgubo v zavodu povzročil klub ali pa je denar poniknil kakor koli drugače, osnoven misterij, ki je (domnevna) neznanka tudi novemu direktorju zavoda. Lahko samo naklepamo. Uveljavljeno mnenje o ŠOU je, da gre za redistribucijski center študentskega denarja, vključujoč poddistribucijsko omrežje profesionalnih alternativcev žanra: »Lakom lačen, jajčka papou, takoj, takoj, n'č čakou!« Denarja je dandanes manj in vrhuška ŠOU se očitno hoče znebiti za njihovo umevanje zadev nepotrebne proračunske postavke. Ker se v klubu bržkone niti ne zabavajo. A kot že rečeno. Problem je tudi, da se v njem zadnja leta ni zabaval še marsikdo drug. Vključno s prenekaterim podpisnikom peticije. Obenem se pa prav v tem morda skriva dodatna perfidnost situacije. Glede na socio-kulturno-demografske trende v mestu imam namreč vtis, da bi se klubu itak (brez spremembe programske zasnove ali z njo) v kratkem pripetili boljši časi. Da se bo dalo na šanku v bodoče zaslužiti več, kot se je do sedaj, da je to pač nekdo zavohal in zato organiziral kolobocijo. Naj končam z Nevenom Kordo, enim od tistih gospodov, brez katerih kluba K4 (in prej FV) ne bi bilo in ki je zbranim na petkovi razpravi (ki je bila prekinjena zavoljo predvidenega protestniškega dogajanja pred klubom) glede usode zavoda ter kluba med drugim dejal, da ga preseneča popolna neodgovornost in nezavedanje ljudi, ki so prišli »na gotovo« ter klub oziroma zavod dobili v upravljanje. »Ob takšnem denarju, takšni moči, takšni količini družbene podpore in takšni menedžerski uspešnosti pustiti tako rakasto rano, pomeni, da smo na začetku, kot da smo leta 1990. Tukaj bo treba nekaj spremeniti. In imam občutek, da je v glavni nevarnosti Radio Študent, kjer se lahko v treh tednih spremeni 50-letna zgodovina. Ker to vi podpirate. Vi podpirate neoliberalizem.«