In je kazen vzgojna tudi za nepridiprave vseh vrst, na Zemlji ti jo dodeli sodišče in prav je tako. Sodišče je namreč tisto, ki na Zemlji pomaga botru Mescu, da je kazen vzgojna. Danes vsi lahko mirno spimo, vrata celice je za sabo zaprl Borut F. Eden tistih, ki je svoje ime umazal s čisto lopato. Greh je bil storjen, o kazni je svoje reklo sodišče. A medtem je Boruta F. in mnoge druge dejansko v ječo spravila Hilda. Tista, ki naj bi bežala, pa dejansko ni. Ki naj bi se skrivala, pa se dejansko ni. Ki naj bi bila v priporu, pa ne bi smela biti.
Ko se vsuje tak plaz, je za vse borute f. usodno. Odnese jih. Če bi prej pravica tehtala, ali morda lahko kazen desetih mesecev zapora odslužijo kako drugače, je po Hildini nadaljevanki dejansko najbolj znana slovenska zapornica zaprla tudi Boruta F. In vse podobne, ki so se pregrešili, prej niso bili kaznovani in podobno, kar se potem na sodniji sliši. Kdo mu je kriv, da je bil v družbi »velike gradbinske trojice« zraven, da so mešetarili z razpisi, ponudbami, uslugami in storitvami! In prav mu je, se hihitajo vsi tisti, ki ga poznajo kot uspešnega poslovneža, ki je zaslužen za biatlonsko Pokljuko, veslaško svetovno prvenstvo, Strelovo plavanje po Ameriki. Zdaj je dobil, kar je iskal: rešetke pred sabo, trdo žimnico, ričet. Zelo verjetno je, da bi mu bilo to prihranjeno, če se ne bi zgodila Hilda in njen beg ali kar je že bilo vse skupaj. Potem bi kazen odslužil z delom, ne pa s »fakulteto«. Kajti lepo pravijo, da je zapor fakulteta za vse obsojene. Česar (slabega) niso znali v šoli življenja do tedaj, se naučijo na kriminalni univerzi, v zaporu. Pa kaj, če ti je v življenju spodrsnilo, zapor te bo že izučil.
V pravljici o zvezdici Zaspanki je konec čudovit: razbojnik Ceferin nima več kamna namesto srca in Zvezdica spet lahko sveti na nebu. Zanjo je bila kazen vzgojna. Kot je na zemlji za Boruta F. in vse podobne, ki jih bo za rešetke brez milosti še odnesel plaz pravičnih sodnih odločitev. O njih ne dvomimo, saj se je tudi kruta kazen zvezdici Zaspanki izkazala kot prava, kajne?
Še pred nekaj časa smo se pridušali, da pri nas kazni niso vzgojne, ker »nihče ne gre sedet«. Zdaj je šel sedet Borut F., Hildo T. pa razkazujemo kot zver v kletki in poskrbimo za to, da njeno dostojanstvo z naslado množice teptamo v blato. Ker je kazen vzgojna in se tudi ona ni zmenila za dostojanstvo ljudi, ki so ostali brez dela, kruha? Se kot družba zdaj maščujemo dovolj vsem tem hildam okoli nas? In ali vsi ti boruti za rešetkami res potolažijo vse zahteve, da je treba »vse lumpe zapreti«!?
Razmislek o tem, ali ni ropanje dostojanstva ljudi, ki so doživeli (pravično) kazen sodišča tudi ropanje dostojanstva družbe, ki jih obsoja, presoja in zapira, naj bo čisto oseben. Je ždenje za rešetkami postala le mrhovina, ki jo vržemo levu (množici) v žrelo? Je poniževanje neke zapornice morda le tolažba za tiste, ki so z njo nekoč v politiki delali z roko v roki, ji omogočili vzpon v gospodarstvu, mižali na obe očesi ob »hildizaciji« naše države in družbe?
Nam je lažje, če uspešen organizator v športu, podjetnik, poslovnež konča za rešetkami, da množica vidi, da zapiramo tudi »kravatarje«?
Zvezdica Zaspanka je ob hudi kazni, ki jo je doletela, opravila dobro delo. Razbojnik Ceferin nima več kamna namesto srca, zna pa napisati besedo »ljuba«. Srečen konec v pravljici, tukaj in zdaj pa morda namig: naj nas nedostojna dejanja soljudi ne oropajo lastnega dostojanstva…