Recimo obhajanje rojstva Elvisa Presleyja, ki se je zgodilo predi dnevi in ob katerem je bila bolj kot kdaj koli prej živa debata o tem, ali je Elvis bil ali ni bil Jud, kar je bilo dolgo vrsto let nepomembno. Podobno kot se v nekdanji Jugoslaviji dolgo časa ni pretirano razmišljalo, katere nacionalnosti je dejansko kdo. No, vsaj nam, manj zagnanim veseljakom, se je zdelo, da je tako. Seveda zmotno. Dejansko je bilo pomembno ves čas, eden od še stoječih spomenikov temu je prav stranišče v K 4. Takole gre zgodba. Klub, ki so ga najprej zaskvotirali hardcore punksi iz Leninovega parka, potem pa je prešel v roke bolj uradnim ustanovam, naj bi v času ene prvih prenov in po prvotni zamisli arhitekta na stranišču moral imeti namesto običajnih školjk tako imenovane čučavce. Torej latrine ali čepečnike, če poskusim izraz docela posloveniti. Školjke, na katerih se čepi. V straniščih v K 4 so na koncu vseeno montirali običajne školjke.
Seveda se da pomisliti, da je šlo za daljnovidno odločitev, ki je računala na nagel porast trga s prepovedanimi substancami, ki je ravno tedaj konec osemdesetih začel iz scene preraščati v industrijsko vejo. Za uživanje oziroma pripravo prepovedanih substanc na WC so ravne površine kotlička ali pač spuščene deske na klasičnih školjkah namreč primernejša sanitarna infrastruktura od skope opreme stranišč z latrino. A ni šlo za to. Čepečniki se bojda niso montirali, ker so v direkciji menili, da niso evropski oziroma da gre za sanitarno opremo, ki bolj sodi v kraje »spodaj«. Da naj bi šlo za južnjaško opremo, medtem ko naj bi bile običajne školjke korektno evropske. Kar je dokaz več za točnost izjave dr. Šterbenca, da se antiislamsko mleko v naših krajih pije od malega. V tem smislu se človek lahko razgrajuje do konca življenja, si bil pa v teh dneh soočen tudi z drugo platjo svoje državljanskosti. S spoštovanjem svoje dogme. Aksioma svobode govora, ki tolerira tako brezjansko Marijo kot Mohamedove karikature, zaradi katerih je pa tvoj bližnji prizadet, zmeden, negotov oziroma mu je nelagodno, če je njemu neugodno, pa življenje ni kaj prida tudi tebi. Kaj zdaj? Zagotovo je lažje, če so vzgibi iskreni. Torej če svobodo govora zagovarjaš, ker gre dejansko za tvojo državljansko dogmo, ne pa zato, ker izkoriščaš razmere za to, da na ta način izražaš svojo apriorno proti (religiozno) islamistično naravnanost. Kar je podobno zlorabljanje in opletanje z nazorskostjo, kot je na delu pri poveličevanju školjk, na katerih se da sedeti. Pregovorno po pol ure. Zakaj? Ker te zgolj kar se da dolgo opravljanje potrebe zares vzpostavlja kot klenega Evropejca? Ne. V sami osnovi so ljudje po pol ure na stranišču zato, ker le tako lahko zadovoljijo potrebo po samoti, ne da bi pri tem žalili bližnje.