Vsej tej golgoti, ki so se ji pridružili avtobusarji z zahtevami po višjih plačah, prostitutke, ki hočejo delovne licence, narkodilerji, ki norijo zaradi zapiranja trga, ter ljubitelji atletike, ki se jim vložek v žogobrc zdi pregrešno drag in zato demonstrirajo, se najdejo hudomušneži, ki za maskoto svetovnega brcanja napihnjenega svinjskega usnja zahtevajo posebne privilegije. Nihče normalen se sicer ne bi smel vsajati, ker so za maskoto izbrali pasavca, ali armadilla, žival, ki se pred sovragi zvije v svoj oklep in postane krogla povsem podobna žogi, s katero bi brez težav lahko odigrali letošnje svetovno prvenstvo.

Ampak, ko ljubitelji te simpatične živali zahtevajo od organizatorjev in države, naj podpišejo, da bodo za vsak dosežen gol na svetovnem prvenstvu povečali življenjski prostor tega mravljinčarja za 1000 hektarjev v pokrajini Caatinga, potem se nogometnemu zaljubljencu in brazilskemu poslovnežu mora stemniti pred očmi. Suhi tropski gozd, v katerem živi ta »mravožer«, je vir oskrbe lesa za kurjavo za milijone Brazilcev, sečnja tega gozda daje kruh ostalim milijonom, da ne govorim o milijardnih zaslužkih podjetij, ki skrbijo za golosek. Zdaj naj bi na željo ljubiteljev živali gozd, ki je domovanje pasavcev, povečali za 170.000 hektarjev, da ne bi izumrli. Izračun je preprost. Na svetovnih prvenstvih v povprečju zabijejo toliko golov, to pomnožimo s 1000 hektarji in pridemo do številke, ki bo eni najstarejših živali na svetu sicer zagotovila lagodno preživetje, a bodo milijoni ljudi morali spokati svoje žage in sekire, prijeti trop otročičkov za roke in se odseliti na... denimo na Mars, pa naj se tam preživljajo s sečnjo gozdov. Bojda tam pasavcev ni. Pa imamo absurd. Zdaj bodo organizatorji in poslovneži, prvič v zgodovini svetovnega prvenstva, molili, naj se čim več tekem konča z izidom 0:0 in bodo s policijo preprečili morebitno izvajanje enajstmetrovk na finalni tekmi, kajti, lahko se zgodi, da bi izvajali 23 enajstmetrovk, kar pomeni 22 golov in izgubo še 22.000 hektarjev gozda.

Ker pa zgledi vlečejo, slabi pa sploh, se ne bi čudil, če bi se od nekod pojavila neka ponorela nevladna skupina, ki bi zahtevala od Fife, naj organizatorju svetovnega prvenstva leta 2022, Katarju, zaukaže, naj za vsakega mrtvega Nepalca ali Indijca, ki umre na gradbiščih stadionov, njegovi družini izplača milijardo dolarjev. Doslej jih je namreč umrlo 1200, do konca gradnje naj bi jih umrlo 4000, kar pomeni, da bi ubogi Katar moral plačati 4000 milijard. A v Katarju lahko mirno spijo. Indijci menda niso ogrožena vrsta, tako kot pasavci, saj jih je več kot milijardo in se bogme zanje ne bo potegovala nobena nevladna organizacija in s tem ogrozila najbolj pomembno stvar na svetu – svetovno prvenstvo v nogometu. Da bi zaradi nekaj mrtvih Nepalcev propadlo prvenstvo. To bi šele bil absurd.